Naredili smo pomemben korak naprej

Uredništvo, 27. marec 2012.

Od preloma tisočletja je zdravljenje raka debelega črevesa in danke izjemno napredovalo.

Od preloma tisočletja je zdravljenje raka debelega črevesa in danke izjemno napredovalo. Še pred slabim desetletjem smo imeli na voljo eno samo učinkovito zdravilo, ki je bolnikom podaljševalo preživetje v povprečju za od 10 do 11 mesecev, z uvedbo citostatikov se je ta doba podvojila, ob prihodu tarčnih zdravil pa se je preživetje bolnikov celo potrojilo. Poleg pestre množice učinkovitih zdravil soznanstveniki z raziskovanjem biologije rakastih celic razvili tudi metodo, s katero lahko natančno predvidijo, kako se bodo bolniki odzvali na določena zdravljenja.

 Rak ni enotna bolezen, odvisna samo od mesta, kje se tumor nahaja; na razvoj bolezni vpliva seštevek procesov, ki se odvijajo v tumorskih celicah in ki omogočajo njihovo nenadzorovano rast. Dr. Janja Ocvirk, dr. med., specialistka internistka z Onkološkega inštituta v Ljubljani, je pojasnila, da smo vedno bolj osredinjeni na biološke in molekularne lastnosti tumorjev, naša prizadevanja pa gredo v korak z razvojem tarčnih zdravil, ki delujejo, kot že ime pove, na točno določeno ‘tarčo’ v tumorju. »Ker imajo nekateri tumorji izražene določene mutacije, tarčna zdravila pri njih niso uspešna, zato vztrajno iščemo pristope, ki bi jih prilagodili različnim skupinam bolnikov,« je povedala onkologinja. (na sliki: dr. Janja Ocvirk, dr. med., specialistka
internistka z Onkološkega inštituta; Foto Zaklop)

Eno prvih povezav med lastnostmi tumorja in zdravljenjem s tarčnim zdravilom so odkrili pri bolnicah z rakom dojke, ko so jih testirali na prisotnost receptorjev HER 2 in jim na podlagi izvidov predpisali tarčno zdravilo, ki deluje neposredno na ta receptor. Danes tako pozitivne tumorje HER 2 v dojkah zdravimo z enim zdravilom, negativne tumorje HER 2 pa z drugim. »Tudi pri raku debelega črevesa smo najprej domnevali, da bo receptor za epidermalni rastni dejavnik (EGFR) tarča, ker imamo inhibitor zanj,vendar testi, s katerimi smo določali njegovo prisotnost, niso bili tako povedni kot pri raku dojke,« je povedala dr. Ocvirkova. »Pozneje se je izkazalo, da lahko pri raku debelega črevesa in danke tumorji razvijejo mutacijo, od katere so odvisni učinkovitost inhibitorja EGFR, tarčnega zdravila cetuksimab in tudi panitumumaba

Ali bo zdravilo doseglo svoj namen, odloči status gena KRAS

Cetuksimab je monoklonsko protitelo, ki na površini rakavih celic zavira receptor za epidermalni rastni dejavnik (EGFR), s čimer prepreči vezavo rastnih dejavnikov na receptor in tako prekine signalizacijo v jedro celice. Zato se zmanjšajo delitev celic, tvorba krvnih žilic ter možnost preživetja in zasevanja rakastih celic. In kje v zgodbo vstopijo mutacije in gen KRAS? Omenjeni gen v tumorski celici kodira beljakovino, ki ima pomembno vlogo v signalizacijski poti prek receptorja EGFR do jedra celice, nosi pa kodo za normalni, nemutirani protein KRAS ali spremenjeni, mutirani KRAS. In ravno prisotnost oziroma odsotnost spremembe (mutacije) na genu KRAS se je izkazala kot pomemben napovedni dejavnik uspešnosti zdravljenja tarčnih zdravil, ki delujejo prek receptorja EGFR.

Pri bolnikih z mutiranim genom KRAS so zdravila z delovanjem na receptor EGFR manj učinkovita, ker mutacija povzroči, da sporočila o nenadzorovani delitvi celic in tumorski rasti, ne glede na zavoro EGFR z zdravili, prihajajo v jedro, medtem ko pri bolnikih z nemutiranim genom KRAS zdravila te signale na poti do jedra ustavijo in s tem učinkovito obvladajo bolezen. Na srečo je bolnikov, ki imajo nemutiran gen, okoli 65 odstotkov, kar pomeni, da ima večina bolnikov bolj spodbudne možnosti za izid zdravljenja. »Je pa pomembno tudi to, da smo se naučiti razvijati individualno prilagojeno terapijo,« je poudarila dr. Ocvirkova. »Če nam lahko lastnosti tumorja pomagajo do najbolj optimalne terapije, je to dobra novica za vse bolnike. Z razmeroma preprostim testom na prisotnost mutacij lahko eni skupini bolnikov zagotovimo, da bo terapija učinkovita, drugi skupini bolnikov, pri kateri se izkaže, da bi bila zaradi lastnosti tumorja neučinkovita, pa le-te sploh ne predpisujemo in po nepotrebnem ne obremenjujemo bolnikov,« je povedala dr. Ocvirkova.

Zdravljenje po meri bolnika

Bolnike z rakom debelega črevesa in danke, ki so se zdravili z zdravilom cetuksimab, so vključili v klinične študije in preverjali učinkovitost cetuksimaba v kombinaciji s kemoterapijo ter jo primerjali z učinkovitostjo kemoterapije kot samostojne terapije. Izsledki so pokazali, da bolniki, ki imajo prisotno mutacijo na genu KRAS, na zdravljenje s cetuksimabom v kombinaciji s kemoterapijo ne odgovorijo nič bolje kot na samostojno kemoterapijo, medtem ko so v skupini bolnikov z nemutiranim genom KRAS s kombinacijo kemoterapije in cetuksimaba dosegli najboljše uspehe zdravljenja. Kot je povedala onkologinja, se splošno prebivalstvo bolnikov, ki nima mutacije gena KRAS in ki je v prvi liniji zdravljena s kemoterapijo v kombinaciji s cetuksimabom, na zdravljenje uspešno odzove v 50–60 odstotkih, tisti bolniki, ki nimajo prisotne mutacije in imajo samo jetrne zasevke (kolorektalni rak navadno najprej zaseva v jetra), pa so pri zdravljenju uspešni tudi do 80-odstotno. Še več. V tej skupini lahko nekaterim bolnikom ne le podaljšamo preživetja, ampak jim omogočimo, da zdravljenje končajo brez bolezni.

»Klinične raziskave so torej omogočile, da lahko prepoznamo tiste bolnike, ki jim lahko zagotovimo, da bo zdravljenje s cetuksimabom učinkovito, vsem drugim, pri katerih tarčno zdravilo ne učinkuje, pa predpišemo kakšno drugo terapijo oz. druga standardna zdravljenja,« je  povedala dr. Ocvirkova, ki je poudarila, da prinaša zdravljenje po meri bolnika pomemben premik, saj lahko zdaj za vsakega posameznika izberemo zdravljenje, ki mu bo zagotovilo boljši odgovor, daljše preživetje in boljšo kakovost življenja. Na drugi strani pa – tudi če zdravila nič ne prispevajo– vseeno povzročajo neželene učinke in s tem zmanjšujejo kakovost življenja. »Zato je uvedba enakih zdravil za vse bolnike brez predhodnega testiranja nesmiselna in neetična, ne nazadnje pa pomeni tudi nesmotrno porabo že tako omejenih sredstev za zdravljenje,« je izpostavila sogovornica.

Od letos so testiranja standard

Da bi lažje določali skupine bolnikov, primerne za to ali ono skupino zdravil, izvajajo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani od konca lanskega oktobra poskusna testiranja sprememb na genu KRAS, z letošnjim letom pa so testiranje uvedli kot standardni postopek. Kot je povedala onkologinja, za zdaj pregledujejo le bolnike z metastatsko boleznijo, torej tiste, ki potrebujejo zdravljenje za razširjeno bolezen. »Naša želja je, da bi testiranja izvajali že takoj ob postavitvi diagnoze, s čimer bi omogočili izbiro najprimernejšega zdravljenja že na samem začetku in izboljšali dolgoročne učinke zdravljenja. To se bo v prihodnosti uresničilo, vendar zahteva svoj čas. Kljub vsemu smo že zdaj lahko zadovoljni z novostmi in s pridobitvami na področju zdravljenja raka debelega črevesa in danke, zlasti če vemo, da smo imeli pred desetimi leti za zdravljenje te bolezni na voljo le eno zdravilo,« je sklenila dr. Janja Ocvirk, onkologinja.


(Foto: arhiv Moje zdravje)

V prvem stadiju je ozdravitev zagotovljena

Rak debelega črevesa in danke je podobno kot v preostalem zahodnem svetu tudi pri nas v porastu. Leta 2005 smo odkrili 1.217 novih primerov bolezni, leta 2007 pa že 1.400. Rak sprva ne boli in ne povzroča nobenih težav, pa tudi ob težavah marsikateri bolnik ne upa spregovoriti o neprijetnih »straniščnih dejavnostih«, ker so te še vedno tabu tema. Tudi zato glavnino, od 30 do 40 odstotkov bolnikov, diagnosticiramo prepozno, v stadiju III, ko je bolezen napredovala in so že prisotni zasevki v oddaljenih organih. Le od 10 do 15 odstotkov bolnikov pa odkrijemo v začetnem stadiju, ko je tumor še tako majhen, da je do popolne ozdravitve potreben le manjši operacijski poseg. Rak debelega črevesa in danke lahko torej ob pravočasnem odkritju preprosto zamejimo, obenem pa je to edina rakava bolezen, ki jo lahko preprečimo, saj vemo, da se iz polipov v od 60 do 80 odstotkih razvije rak.

Ko boste povabljeni v program Svit, je vsekakor modro, da se na povabilo odzovete

Ker raka na debelem črevesu in danki pogosto odkrijemo prepozno, vsako leto umre 700 slovenskih bolnikov. Ko bo dodobra zaživel državni program Svit, ki moškim in ženskam, starim od 50 do 69 let, ponuja brezplačni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, bomo po izračunih odkrili približno 35 rakov mesečno in okoli 150–170 predrakavih sprememb, zato se bo občutno zmanjšala umrljivost, veliko ljudem pa bomo prihranili trpljenje, ki ga povzroči ta zahrbtna bolezen.

»Po zadnjih podatkih se je odzvala manj kot polovica povabljenih, kar nakazuje, da je ozaveščenost o bolezni še vedno nezadostna pa tudi sam program je premalo prepoznaven,« je prepričana onkologinja. Marsikdo se na povabilo ni odzval tudi zato, ker se boji boleče preiskave. Dr. Ocvirkova je priznala, da je kolonoskopija lahko bolj ali manj boleča, vendar to ni argument, da se izognete preiskavi. Vsi bolniki imajo namreč pravico, da zaprosijo za lokalno anestezijo in se tako izognejo bolečini. »Velika škoda je, da ljudje ne izkoristijo te dragocene možnosti, ki lahko reši življenje in veliko ljudem prihrani veliko trpljenja, zato na tem mestu še enkrat glasno pozivam vse, ki so prejeli povabilo, da se nanj odzovejo.«

Intervju z Dr. Janjo Ocvirk, dr. med., specialistka internistka z Onkološkega inštituta pripravila Sanja Švajger
(objavljeno Moje Zdravje, 3. februar 2009)

Priporočamo: Katero zdravilo izbrati, pove test >>>

Obiščite forum o raku črevesa in danke >>>

O avtorju

Uredništvo

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
147,396
13.06.2021. ob 13:25
284,293
18.06.2021. ob 23:10
110,158
16.05.2021. ob 09:34
Preberi več