Prehranska podpora bolnika – povzetki s posveta

Uredništvo, 26. marec 2008.

V Slovenskem združenju bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L ob podpori sorodnih društev s področja onkologije menimo, da je čas, da se aktivno lotimo reševanja…

V Slovenskem združenju bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L ob podpori sorodnih društev s področja onkologije menimo, da je čas, da se aktivno lotimo reševanja problema prehranske podpore bolnika z rakom, ki kljub prizadevanjem vedno bolj številnih slovenskih strokovnjakov s področja onkologije še vedno ni del kliničnega zdravljenja bolnikov z rakom.

Po pričevanjih številnih bolnikov z rakom, lastnih izkušnjah in po nekaj posvetih za bolnike in svojce o pravilni prehrani bolnika z rakom, ki jih je ob strokovni podpori mag. Nade Rotovnik Kozjek, dr. med. organiziralo Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L in Zavod Med.Over.Net, je mogoče ugotoviti, da so potrebe onkoloških bolnikov po nasvetu in strokovni pomoči kliničnega dietetika in zdravnika klinične prehrane zares velike in da tovrstne podpore pri klinični obravnavi trenutno slovenski bolniki z rakom pa tudi drugi bolniki nimajo, kar je velika škoda. Tako kar 20-50 % bolnikov z rakom ne umre zaradi raka, temveč zaradi kaheksije, ki jo močno pospeši podhranjenost, in do katere v veliko primerih ne bi prišlo, če bi bili bolniki skozi celoten proces zdravljenja raka sistematično obravnavani s strani prehranskega tima, to je zdravnika klinične prehrane in kliničnega dietetika. Ustrezna prehranska podpora bi po besedah strokovnjakov lahko preprečila marsikatero smrt in bolnikom z napredovalo boleznijo izboljšala kvaliteto življenja, podaljšala življenje ali jim olajšala preživljanje težkega zdravljenja ali obdobja umiranja.

Že leta 2004 je takratni minister za zdravje, dr. Dušan Keber sprejel in podpisal Resolucijo ResAP (2003) 3 o prehrani in prehranski oskrbi v bolnišnicah, ki jo je 12. novembra 2003 najprej sprejel Svet Evrope in Odbor ministrov, v katerem je bil tudi dr. Dušan Keber. Resolucija jasno opredeljuje vlogo prehranske podpore. Sestavljena je iz 11 ključnih načel, ki upoštevajo človekove najosnovnejše pravice in ukrepe za izboljšanje strokovnosti vodstva in osebja v bolnišnicah ter za osveščanje bolnikov in ljudi s posebnimi prehranskimi potrebami o njihovih pravicah in možnostih, ki jih lahko uveljavljajo. Načela so natančnejše opredeljena v konkretnih aktivnostih in določilih, ki obsegajo oceno prehranjenosti in oskrbo v bolnišnicah, načela izvajalcev prehranske oskrbe, obveščanje in sodelovanje med osebjem službe za prehrano, oddelčnim osebjem ter bolniki, izobraževanju o prehrani, pripravi bolnišnične hrane z organizacijo, spremljanju vnosa hrane, obveščanjem in sodelovanjem z bolniki, itd.

Podpisnika Resolucije, dr. Dušan Keber in Jožica Maučec Zakotnik, dr. med. v njej pozivata vodstva zdravstvenih ustanov in organizatorje prehrane k aktivnemu partnerstvu pri uresničevanju Resolucije v praksi: “Spoštovano vodstvo in organizatorji prehrane, še enkrat vas pozivamo, da ste naši aktivni partnerji pri uresničevanju Resolucije v praksi, saj bomo z vašo strokovnostjo in sodelovanjem dosegli naše skupne cilje in prizadevanja – kakovost zdravja in življenja vseh populacijskih skupin v R Sloveniji, še posebej pa ljudi, ki potrebujejo dodatno skrb za svoje zdravje in počutje.” (citirano iz predgovora Resolucije)

S trenutnim stanjem na področju prehranske podpore in dejstvom, da so od podpisa Resolucije minila že štiri leta, resolucija pa se v praksi še vedno ne izvaja, se bolniki z rakom nikakor ne moremo strinjati in sprijazniti, zato želimo tvorno sodelovati z vsemi pristojnimi inštitucijami ter pomagati pri uvajanju sprememb na področju sistemske ureditve prehranske podpore bolnikov ter pri uresničevanju načel Resolucije v praksi. Verjamemo, da bo pravilna in sistemsko urejena prehranska podpora postala aktivni člen v procesu zdravljenja tako bolnikov z rakom kot bolnikov z drugimi resnimi boleznimi.

Zato je Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L 22. februarja 2008 organiziralo POSVET O PREHRANSKI PODPORI BOLNIKA Z RAKOM.

Želeli smo skupaj zbrati vse, ki so v državi relevantni, da bi se ključni cilji Resolucije ResAP (2003) 3 čim prej realizirali v praksi.

Glavni namen posveta je bil ugotoviti obstoječe stanje, zakaj se Resolucija ResAP (2003) 3 ne izvaja v praksi in narediti akcijski načrt za čimprejšnje izvajanje ključnih načel Resolucije. Namen posveta je bil tudi seznaniti udeležence s sodobnimi smernicami na področju prehranske podpore bolnika z rakom in predstaviti primer dobre prakse iz tujine. Želeli smo zavezati vse pristojne k takojšnjemu ukrepanju za dosego sistemske ureditve prehranske podpore, kot jo predvideva resolucija ResAP (2003) 3, dogovoriti časovne roke za spremembe ter določiti odgovornost posamezne inštitucije za izvajanje dogovorjenega.

Osrednja strokovnjaka, ki sta pripravila strokovna izhodišča posveta, sta bila:

Mag. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med. je specialistka anesteziologinja in aktivna članica Slovenskega združenja za klinično prehrano. Zdravnica se profesionalno ukvarja s klinično prehrano bolnikov in športnikov. Na posvetu je predstavila smernice prehranske podpore ter pomen prehranske podpore na potek in končen izid zdravljenja bolnika z rakom.

Prof. dr. Michael Hiesmayr, dr. med. je anesteziolog in strokovnjak za prehrano bolnikov z Medicinske fakultete na Dunaju ter član Evropskega združenja za klinično prehrano in metabolizem ter strokovnjak z bogatimi izkušnjami s področja prehranske podpore. Predstavil je primer dobre prakse iz sosednje Avstrije, kjer je prehranska podpora bolnika z rakom ustrezno urejena. Prof. Hiesmayr je povedal, da je pravilna prehranjenost zelo pomembna pri vseh bolnikih. Zelo pomembno vlogo pri prehranski obravnavi bolnika ima celoten tim, skupaj z bolnikom in njegovimi svojci. Predstavil je tudi vprašalnike, ki so v pomoč medicinskemu osebju pri spremljanju bolnika. Svoje trditve je podkrepil z analizami, ki jih je opravil v okviru projekta Nutrition day in Europe (http://www.nutritionday.org/)

 K aktivni udeležbi v razpravi, ki je sledila predavanju mag. Nade Rotovnik Kozjek, dr. med. in prof. dr. Michaela Hiesmayrja, dr. med., so bili povabljeni številni gosti, tako predstavniki Onkološkega inštituta kot Univerzitetnega Kliničnega centra Ljubljana in predstavniki države. Na žalost se tako posveta kot tudi kasnejše razprave niso udeležili najpomembnejši členi odločanja za uvajanje sprememb na področju prehrane bolnikov z rakom. Pogrešali smo namreč predstavnike vodstva Onkološkega inštituta in Univerzitetnega Kliničnega centra ter vodstva Ministrstva za zdravje. Brez omenjenih žal nismo uspeli ugotoviti, zakaj se prehranska podpora še ne izvaja in zakaj se Resolucija ResAP (2003)3 ne izvaja v praksi ter sprejeti določenih pomembnih sklepov, usmerjenih v spremembe na tem področju. Na žalost se je posveta udeležilo tudi zelo majhno število zdravnikov, kar nas navdaja z zaskrbljenostjo, saj so prav zdravniki tisti, ki imajo pomembno vlogo pri prehranski obravnavi bolnika z rakom.

Prav zaradi zgoraj navedenega je drugi del posveta odprl predvsem vprašanja, ki smo jih lahko pregledali z zato kompetentnimi udeleženci posveta. Odprlo se je veliko vprašanj, vezanih na prehrano, ki se pripravlja v centralni kuhinji UKC. Splošno mnenje bolnikov, ki so v velikem številu prišli na posvet je bilo, da je hrana neprimerna, neokusna, kuhinja pa ne omogoča prilagojene prehrane individualni prehranski obravnavi bolnikov z rakom.

Ob koncu posveta smo skupaj z aktivnimi udeleženci razprave povzeli misli, saj pomembnih sklepov zaradi odsotnosti odgovornih, žal, nismo mogli sprejeti.

Sklepne misli:

Prof. dr. Bojana Beovič, Zdravstveni svet: Povedala je, da je program za klinično prehrano na OI s strani zdravstvenega sveta že odobren in vsega, kar potrebujejo bolniki, žal, ne bo vseboval. Predstavljal bo jedro za edukacijo zdravstvenih delavcev in bolnikov z namenom, da se bo širil po celotni državi. Dr. Beovičeva meni, da bo težko zagotoviti več denarja za prehrano in da več denarja ne pomeni nujno boljše hrane. Meni, da imajo pomembno mesto dietetiki in predstavniki kuhinje, ki bi morali skupaj najti pot k okusnejši hrani za bolnike.  Meni, da je področje prehrane bolnikov z rakom podhranjeno in pozabljeno.  

Gospod Rok Poličnik, Ministrstvo za zdravje: pravi, da bodo na Ministrstvu za zdravje veseli vsakih pobud, ki jih bodo, ko bo zakonodaja odprta, umestili v sistem. Gospod Poličnik meni, da moramo gledati problematiko celotne Slovenije, ne le Onkološkega inštituta ter meni, da mora biti zadeva zelo celovita. Vidi problem v osebju, saj v Sloveniji nimamo ustreznega kadra. Prehranska politika predvideva strategijo izobraževanja dietetikov. Stvari se že izboljšujejo, saj so se že oblikovali študijski programi, ki bodo v kratkem začeli delovati. Vse pobude s posveta, pravi, da bo predal odgovornim na Ministrstvu za zdravje.

Gospa Mojca Blatnik, vodja bolniške prehrane in dietoterapije v Kliničnem centru v Ljubljani: pravi, da so ustanovili delovno skupino za preverjanje kakovosti hrane. Tako vsak dan v času kosila in večerje merijo temperaturo, težo in senzorične lastnosti hrane za bolnike. Vključeni sta tudi dietetičarki z OI. V kratkem bodo vključili tudi drugo zdravstveno osebje iz UKC. Po 2 mesecih bodo naredili analizo, ki bo končana 15.5.2007. O študiji bodo obvestili Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L in naredili akcijski načrt za izboljšanje stanja. Gospa Blatnik tudi meni, da z obstoječimi denarnimi sredstvi za prehrano težko zagotovijo boljšo in pestrejšo hrano. 

Mag. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med. Onkološki inštitut: predlaga, da se k pripravi hrane povabi gastronomski strokovnjak iz SLO, na primer prof. dr. Dražigost Pokorn. Združenje za klinično prehrano si bo vsekakor prizadevalo za  celostno reševanje prehranske podpore na področju cele Slovenije. Na primer za zagotavljanje umetne prehrane na domu bodo dali pobudo na Zdravstveni svet in na Ministrstvo za zdravje. Priporočila za prehransko obravnavo bolnikov so narejena in upajo, da bodo sprejeta. Onkološki inštitut je lahko model, vendar Ministrstvo za zdravje ima odločilno nalogo. Še posebej pri vzpostavljanju zahtev, ki naj jih izpolnjujejo zdravstvene ustanove na področju klinične prehrane in izobraževanja. Živa Mrevlje, dr. med. je pripravila celovit sistem izobraževanja za zdravstvene delavce, ki je povzet po  evropskem modelu izobraževanja klinične prehrane. Živa Mrevlje, dr. med. in  mag. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med. imata evropsko licenco, da izpeljeta te programe. Prosili sta Ministrstvo za zdravje, da finančno podprejo izobraževanja. Začeli bodo sistemsko izobraževanje zdravnikov in medicinskih sester. Izobraževanja bo veliko!

V Slovenskem združenju bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L smo odločeni, da se bomo trudili, da se bodo razmere na področju prehranske podpore bolnika z rakom čim prej uredile, da bodo bolniki osveščeni o pomenu prehranske podpore, da bodo znali poiskati nasvet strokovnjaka in da bo prehranska obravnava postala del klinične obravnave bolnika z rakom! V ta namen se že povezujemo tudi s sorodnimi društvi s področja onkologije.

Kristina Modic
Predsednica Združenja L&L
Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L
Prušnikova 68
1210 Ljubljana

Ljubljana, 25.3.2008

 


Slikovno gradivo je del spletne strani NutritionDay in Europe.

O avtorju

Uredništvo

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
147,390
12.05.2021. ob 13:12
284,253
17.05.2021. ob 12:55
110,150
12.06.2021. ob 15:43
Preberi več