Limfom – Alarmanten znak: hitra rast bezgavk

Uredništvo, 11. marec 2008.

Maligni limfomi so heterogena skupina novotvorb, ki nastanejo zaradi nenadzorovanega razraščanja celic limfatičnega tkiva. To je razmeroma redka oblika raka, v Sloveniji je po podatkih…

Maligni limfomi so heterogena skupina novotvorb, ki nastanejo zaradi nenadzorovanega razraščanja celic limfatičnega tkiva. To je razmeroma redka oblika raka, v Sloveniji je po podatkih Registra raka leta 2004 390 bolnikov zbolelo za nehodgkinovimi limfomi in 46 bolnikov za hodgkinovim limfomom. Kot pravi predstojnica Oddelka za internistično onkologijo z Onkološkega inštituta v Ljubljani doc. dr. Barbara Jezeršek Novakovič, dr. med., je malignih limfomov več vrst, od vrste pa so odvisni klinična slika, potek bolezni in odgovor na zdravljenje. 

Limfatični sistem oz. tkivo obsega primarne ali centralne limfatične organe ter sekundarna oziroma periferna limfatična tkiva. Primarna limfatična organa sta kostni mozeg in priželjc. K sekundarnim limfatičnim tkivom prištevamo bezgavke (limfne žleze), vranico in limfatično tkivo v sluznicah (npr. žrela, prebavil, pljuč). Limfatični sistem je del imunskega sistema organizma, ki skrbi za obrambo pred okužbami.

Maligni limfomi so (enako kot druge rakaste bolezni) klonske bolezni. To pomeni, da so vse rakaste celice potomke (kloni) ene same maligno spremenjene celice – limfocita B, limfocita T ali celice NK (naravne celice ubijalke) Te klonske rakaste celice se  razraščajo v bezgavkah, vranici, kostnem mozgu in tudi v drugih organih, pomanjkljivo pa opravljajo svojo obrambno funkcijo.

Nehodgkinovi limfomi najbolj agresivni

»Glede na izvor maligne celice, histološko sliko (značilnosti in obliko celic iz odstranjene bezgavke, ki jih pod mikroskopom vidi patolog), klinično sliko, potek in prognozo delimo maligne limfome na hodgkinove (HL) in nehodgkinove limfome (NHL). To je šele najbolj osnovna razdelitev limfomov,« pripoveduje dr. Jezeršek Novakovičeva. »Hodgkinove pa naprej delimo na dva podtipa, eden od teh ima še štiri nadaljnje različice. Nehodgkinove limfome najprej razdelimo v B-celične (izhajajo iz B-limfocitov), T-celične (izhajajo iz T-limfocitov) ali NK-celične (iz naravnih celic ubijalk), vsako od teh dveh skupin pa naprej na nezrele in periferne (zrele) podtipe. Zreli podtipi se še naprej razdelijo na številne podtipe – kar petindvajset jih je.

Nehodgkinovi limfomi se glede na hitrost rasti tumorja delijo na dve skupini. Pri indoletnih nehodgkinovih limfomih se celice delijo in razmnožujejo počasi, zaradi česar ima bolnik sorazmerno malo težav in zato bolezen v začetnih stadijih pogosto ostane neprepoznana. Pri agresivnih oblikah se tumorske celice delijo in razmnožujejo hitro, pri najbolj agresivnih oblikah se število limfomskih celic podvoji že v 24 urah. Glede na posamezne podtipe se naravni potek bolezni zelo razlikuje, s tem pa tudi klinična slika in odgovor na zdravljenje. Hodgkinovi limfomi in še bolj agresivni nehodgkinovi limfomi sorazmerno hitro napredujejo, vendar se običajno dobro odzivajo na zdravljenje. Indolentni nehodgkinovi limfomi imajo počasen naraven potek, vendar pa se običajno bistveno slabše odzivajo na zdravljenje.« 

Vzroki še vedno neznani

Vzroki za nastanek limfomov žal ostajajo pri večini oblik neznani. »Opažamo pa, da se nekoliko pogosteje pojavljajo pri moških in v določenih starostnih skupinah. Za hodgkinovim limfomom najpogosteje zbolevajo mladi odrasli med 15. in 34. letom starosti in starejši odrasli po 50. letu starosti. Pogostnost zbolevanja pri nehodgkinovih limfomih pa narašča s starostjo med 20. in 79. letom«, pove sogovornica in doda še, kateri so morebitni dejavniki tveganja: »Limfomi se pogosteje pojavljajo pri bolnikih s pomanjkljivo imunsko odzivnostjo (prirojeno ali pridobljeno, kot je npr. pri okužbi s HIV-om).

Nekatere študije omenjajo pogostejše pojavljanje malignih limfomov pri delavcih v kmetijstvu, morda zaradi večje izpostavljenosti pesticidom. Tudi razlaga o pogostejšem pojavljanju limfomov v nekaterih redkih družinah še ni povsem dokončna. Lahko bi šlo za dedno nagnjenost k zbolevanju ali pa je vzrok v izpostavljenosti družinskih članov enakemu dejavniku iz okolja.«

Simptomi so različni, lahko tudi zahrbtni 

»V večini primerov je prvi znak bolezni povečanje obodnih bezgavk,« pripoveduje sogovornica, »bodisi na vratu ali v nadključničnih kotanjah, v pazduhah ali dimljah. Na otip so bezgavke neboleče, čvrsto elastične in premakljive. Povečajo se lahko tudi bezgavke v medpljučju, kar se kaže kot oteženo dihanje, suh dražeč kašelj ali kot moten pretok krvi v zgornji votli veni (oteklina obraza, vratu, zgornjih okončin in na zgornjem delu prsnega koša). Če so prizadete bezgavke v trebuhu, lahko le-te povzročajo bolečine, v hujših primerih pa celo motnje v odtoku seča iz ledvic in v prehodu blata v črevesju ali pa otekanje spodnjih okončin.

Sorazmerno pogosto je bolezensko spremenjena vranica, redkeje jetra. Takrat čuti bolnik bolečine pod levim (vranica) ali desnim (jetra) rebrnim lokom, kjer si včasih tudi sam otipa povečan organ. Prizadetost kostnega mozga običajno ugotovijo šele s krvnimi laboratorijskimi preiskavami, lahko pa se pokaže kot izrazita nagnjenost k okužbam, slabokrvnost ali nagnjenost h krvavitvam. Redkeje so bolezensko spremenjeni drugi nelimfatični organi ali tkiva (pljuča, ledvice, možgani, kosti, poprsnica, potrebušna mrena, osrčnik, moda, jajčniki, ščitnica, koža, želodec, črevo, mandlji), kar se kaže z različnimi težavami glede na prizadeti organ.

Bolniki z limfomom imajo lahko tudi ”splošne” simptome bolezni, to so nočno potenje, izguba telesne teže in nepojasnjena vročina (brez znakov okužbe). Nekatere po vsem telesu srbi koža in so splošno utrujeni.« Dr. Jezeršek Novakovičeva še poudari: »O alarmantnih znakih je dokaj težko govoriti, kajti pri vsakem bolniku je klinična slika lahko precej različna, predvsem glede na to, kje so lokalizacije limfoma. Res alarmanten znak je lahko zelo hitra rast obodnih bezgavk. To je, kadar bezgavka podvoji velikost v nekaj dneh. Najbolj zahrbtno pa je, da simptomatika limfoma lahko spominja na simptomatiko okužbe in da so celo izvidi nekaterih laboratorijskih preiskav lahko podobni kot pri okužbi.«

Zdravljenje je kombinirano

»Zdravljenje je zelo odvisno od histološkega tipa limfoma, vendar večino bolnikov v poteku njihove bolezni običajno zdravimo kombinirano, t. j. s kemoterapijo in z obsevanjem,« razlaga sogovornica. Odločitev o zdravljenju je za vsakega bolnika individualna, poleg histološkega tipa je treba upoštevati razširjenost bolezni (stadij) in bolnikovo splošno stanje. Načeloma bolnike s hodgkinovimi limfomi in agresivnimi nehodgkinovimi limfomi zdravijo najprej z več krogi (ciklusi) citostatske terapije, nato glede na izhodiščno razširjenost bolezni, število krogov citostatske terapije in učinek citostatske terapije dodajo obsevanje bodisi vseh prizadetih regij ali le ostanka bolezni.

Bolnike z indolentnimi nehodgkinovimi limfomi zdravijo z operativno odstranitvijo prizadetih bezgavk in/ali obsevanjem, če je bolezen omejena na eno ali največ dve skupini bezgavk. Pri bolnikih z razširjenimi indolentnimi limfomi (stadij III ali IV) pa se je na osnovi izkušenj iz preteklosti izkazalo, da agresivno zdravljenje ne vpliva na bolnikovo preživetje oz. ga lahko celo poslabša. Zato takšnega bolnika klinično spremljajo in ga ne zdravijo vse dotlej, dokler je bolezen stabilna. V primeru napredovanja bolezni začnejo s citostatskim zdravljenjem. Tudi pri teh bolnikih prihaja v poštev zdravljenje z obsevanjem – bodisi obsevanje ostanka bolezni ali večjih tumorskih mas. Zadnje desetletje se pri obravnavanju bolnikov z indolentnimi in agresivnimi nehodgkinovimi limfomi vse bolj uveljavlja tudi posebna oblika biološke terapije – to so monoklonska protitelesa. Takšna protitelesa aplicirajo v obliki infuzij in so učinkovita tako samostojno, še bolj pa v kombinaciji s citostatiki.

Članek objavljen v prilogi Viva, marec 2008

O avtorju

Uredništvo

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
147,420
07.07.2021. ob 00:49
284,470
24.07.2021. ob 19:40
110,190
16.05.2021. ob 09:34
Preberi več

New Report

Close