Limfom – diagnostika

anonimni uporabnik, 11. marec 2008
Ostalo

Ni vsaka povečana bezgavka rak Eden prvih znakov malignega limfoma so povečane bezgavke. Prav te so tudi razlog, da ljudje poiščejo pomoč pri zdravniku. Seveda…

Ni vsaka povečana bezgavka rak

Eden prvih znakov malignega limfoma so povečane bezgavke. Prav te so tudi razlog, da ljudje poiščejo pomoč pri zdravniku. Seveda pa je pomembno vedeti, da vsaka povečana bezgavka še ni vzrok za preplah in ne pomeni nujno, da ima nekdo maligno oziroma rakavo bolezen, opozarjajo onkologi. Lahko so tudi znak drugih bolezni, predvsem vnetij.

Vsakršna nejasnost se najhitreje pojasni z aspiracijsko biopsijo s tanko iglo. Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani opravijo približno 2100 aspiracijskih biopsij bezgavk na leto. Citopatološka diagnoza je v 40 odstotkih vnetje, v 23 odstotkih gre za zasevke raka, v 18 odstotkih za limfom, v 19 odstotkih pa ne dobijo ustreznega materiala za diagnozo. Ti podatki nazorno kažejo, da vsaka povečana bezgavka še ne pomeni, da ima človek maligni limfom, vsekakor pa je potrebno vsako povečanje pojasniti.

Sum na maligni limfom in njegovo zdravljenje

Če obstaja sum, da ima človek maligni limfom, mora diagnostični postopek dati odgovore na naslednja vprašanja: ali ima nekdo res limfom ali ne, če ga ima, katero vrsto in kako razširjen je, torej v katerem stadiju. Z aspiracijsko biopsijo s tanko iglo in s citopatološko preiskavo lahko z veliko mero zanesljivosti opredelijo, ali gre za limfom in pogosto tudi, za katero vrsto. Kljub temu pred začetkom zdravljenja limfoma v večini primerov opravijo še kirurško biopsijo bezgavke in histopatološko preiskavo.

Pred zdravljenjem je vsekakor zelo pomembno vedeti tudi, v katerem stadiju je bolezen. Odgovor na to vprašanje da citopatološka preiskava, ki je za bolnika malo obremenjujoča in zanesljivo opredeli, koliko bezgavk ter katera tkiva ali organe in telesne tekočine (likvor, kri, izlivi v telesne votline) je prizadel limfom. Za ugotavljanje prizadetosti kostnega mozga za histopatološko preiskavo tkiva uporabljajo predvsem biopsijo z debelo iglo.

Diagnoza

Osnova citopatološke in histopatološke preiskave je pregled vzorcev s svetlobnim mikroskopom. Na temelju rezultatov mikroskopske analize se odločijo za uporabo dodatnih tehnik, kot so imunofenotipske ter redkeje molekularne in genotipske analize, ki omogočajo zanesljivo opredelitev vrste limfoma. S citopatološko preiskavo diagnosticirajo limfome iz celičnih vzorcev, ki jih dobijo z aspiracijsko biopsijo s tanko iglo, lahko pa tudi iz tekočinskih vzorcev (izlivi v telesne votline, likvor, kri).

Vzorci aspiracijske biopsije s tanko iglo vsebujejo celice, ki jih z iglo s premerom 0,7 milimetra posesajo iz tumorja za citopatološko preiskavo. Aspiracijsko biopsijo s tanko iglo na tipljivih spremembah lahko opravijo v ambulanti za aspiracijsko biopsijo s tanko iglo, netipljive spremembe pa punktirajo s pomočjo ultrazvoka ali rentgena. Poseg je preprost, hiter, neinvaziven, skoraj neboleč, učinkovit in poceni. Pomembno je tudi, da so pri tem postopku zapleti izredno redki. Lahko se pojavi lokalna krvavitev, zelo redko pa na mestu vboda igle pride do vnetne reakcije.

Vrsta limfoma

Pred začetkom zdravljenja je, kot smo že napisali, zelo pomembno tudi, da patolog natančno opredeli vrsto limfoma, saj je le tako mogoče predpisati optimalno zdravljenje. V ta namen se uporablja večinoma histološka preiskava. S citopatološko preiskavo najprej določijo bolnike, za katere je primerna kirurška biopsija. Pri bolnikih, ki imajo zelo veliko povečanih bezgavk, določijo tudi tisto bezgavko, ki je najprimernejša za kirurško biopsijo. S tem se pomembno zmanjša število nepotrebnih biopsij in skrajša diagnostični postopek.

Za nekatere bolnike, predvsem tiste v slabem telesnem stanju, je kirurška biopsija preveč obremenjujoča, zato jih onkologi začnejo zdraviti le na temelju izvidov citopatološke preiskave. Enako velja tudi v primeru, ko so limfomske celice prisotne le v telesnih tekočinah, denimo v izlivih ali likvorju ali če gre za primarni limfom očesa. Citopatološka preiskava ima pomembno vlogo tudi pri odločitvi, ali je bolnik primeren za terapijo z biološkimi zdravili.

Rezultati citopatološke preiskave so praviloma znani v 24 urah, če pa gre za nujen primer, lahko postavijo diagnozo v šestih urah. Rezultati histopatološke preiskave so pravilom znani v 3 do 4 dneh, če je primer zapleten, pa za diagnozo potrebujejo več časa. Izjema je biopsija kostnega mozga, kjer so zaradi posebne obdelave vzorca rezultati preiskave znani v 5 dneh. O rezultatih preiskave bolniki niso obveščeni osebno. Patolog izvide pošlje lečečemu onkologu, ki bolniku razloži diagnozo ter mu predstavi načine zdravljenja in možnosti za ozdravitev.

Članek objavljen v prilogi Viva, marec 2008

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
164,432
14.03.2024 ob 18:20
296,669
25.03.2024 ob 19:31
112,967
28.10.2022 ob 14:48
Preberi več

Več novic

New Report

Close