Limfom – radioterapija

Uredništvo, 11. marec 2008.

Težka, a učinkovita Del terapije bolnikov z limfomom je tudi radioterapija oziroma obsevanje. Kot pravi asist. mag. Radka Tomšič, dr. med., specialistka radioterapevtka z Onkološkega…

Težka, a učinkovita

Del terapije bolnikov z limfomom je tudi radioterapija oziroma obsevanje. Kot pravi asist. mag. Radka Tomšič, dr. med., specialistka radioterapevtka z Onkološkega inštituta Ljubljana, obsevajo veliko bolnikov z limfomi, a ne vseh. Odločitev za radioterapijo je odvisna predvsem od vrste limfoma in njegove  razširjenosti. »Obsevamo vse indolentne limfome stadija I in II, medtem ko pri agresivnih limfomih, kjer ima prednost kemoterapija, obsevamo le, če s preiskavami ob koncu citostatskega zdravljenja ugotovimo, da so še kje ostale povečane bezgavke.«
 
Kot pravi sogovornica, v zadnjih letih obsevajo nekoliko manj bolnikov, kar gre na račun spremenjene doktrine zdravljenja. »Če so bili npr. še pred leti obsevani vsi bolniki s Hodgkinovim ali agresivnim limfomom v stadiju III, so zdaj le tisti, kjer bolezen ostaja še po zaključeni kemoterapiji.«

Priprave na obsevanje

Sodobna tehnologija in novi obsevalni aparati so prinesli tudi nekaj novosti pri načrtovanju obsevanja. Dr. Tomšič pravi, da se pred začetkom obsevanja natančno pogovorijo z vsakim bolnikom. »Razložimo jim namen in režim obsevanja, možne neželene učinke in kako jih blažimo. Naslednja stopnja je priprava na CT simulatorju, kjer določimo lego, ki je nato ves čas obsevanja enaka. To dosežemo tako, da na kožo narišemo točke. Pri bolnikih, ki jim bomo obsevali področje glave in vratu, še pred simulacijo napravimo masko.

Sledi CT posnetek področja, ki ga želimo obsevati (tako dobimo niz presekov telesa). Prednost CT simulatorja je v tem, da radioterapevt vriše področje, ki ga želi obsevati, in kritične organe, ki jih želi zaščititi, na vsak CT rez  – presek (zato uporabljamo računalnike na posebnih delovnih postajah).  Na podlagi vrisanega fizik izdela načrt obsevanja (število polj, velikost polja, čas obsevanja). Tako pripravljen načrt radioterapevt pregleda in če se z njim strinja, bolnik pride ponovno na simulator, kjer se dokončno označi polje. Po prvem obsevanju je obvezno slikanje obsevalnega polja zaradi primerjave dejanskega polja z načrtovanim. Med pripravo na obsevanje in dejanskim začetkom mine v povprečju deset dni. Večina bolnikov hodi na obsevanje ambulantno, zato so potrebne redne tedenske kontrole.«

Neželeni učinki

Po besedah sogovornice so najbolj neprijetni tisti neželeni učinki, ki nastanejo med obsevanjem in jih imenujemo akutni, odvisni pa so od obsevanega področja. Ker limfomi lahko prizadenejo kateri koli del organizma, je tudi obsevanje temu prilagojeno. »Če obsevamo področje ustne votline, se pojavi vnetje ustne sluznice, posledica pa je oteženo požiranje. Podobno je pri obsevanju vratu in zgornjega dela prsnega koša, saj vnetje sluznice požiralnika tudi povzroči težave s požiranjem. Če obsevamo trebuh, bolniki poročajo o prebavnih motnjah, slabostih in podobno. Lahko, čeprav redko, se pojavijo blage opekline kože.«

Na možne težave bolnika opozorijo pred pričetkom obsevanja, dajo pa mu tudi pisna navodila za ravnanje v času obsevanja. Sogovornica poudarja, da je zelo pomemben pogovor pred začetkom obsevanja, saj dvomi, skrbi in preveliki strahovi težave le še potencirajo. Veliko od naštetih težav se da ublažiti že s prilagojeno prehrano in izpiranjem ustne votline. Včasih so potrebna tudi zdravila proti bolečinam in/ali slabosti. Vsakega bolnika redno spremljajo, zato sproti prilagajajo tudi tako imenovano podporno zdravljenje. Kronične težave so redke, izogniti pa se jim je mogoče predvsem z ustreznim načrtovanjem (zaščita kritičnih organov – hrbtenjača, pljuča, ledvice …).

Trajanje obsevanja

Kot pravi sogovornica, pri tako imenovanem radikalnem obsevanju bolniku običajno predpišejo 20 – 30 Gy (odmerek je odvisen od tega, ali je primarno zdravljenje le obsevanje, ali pa od uspešnosti kemoterapije pri  kombiniranem zdravljenju). Dnevno lahko bolnik prejme od 1,8 do 2,0 Gy, zato potrebuje od 10 do 17 obsevanj, kar pomeni, da traja celotna terapija od dva do tri tedne. Izjemoma so odmerki lahko višji in posledično celotna terapija z obsevanjem traja nekoliko dlje (npr. pri obsevanju  možganov ali kosti). 

Samo obsevanje traja nekaj minut, odvisno od števila obsevalnih polj in predpisanega odmerka. Kadar pa govorimo o paliativnem obsevanju, je število obsevanj lahko nižje, odmerki za vsako obsevanje pa so lahko višji. S tem tudi skrajšajo režim celotne terapije obsevanja.

Če se bolezen ponovi

Načeloma se lahko bolnika vnovič obseva, če se bolezen pri njem ponovi, a je odločitev za to odvisna od več dejavnikov. Dr. Tomšič: »Če se je bolezen v drugo pojavila drugje, ni nobenih pomislekov glede obsevanja. Če pa je do ponovitve prišlo v obsevalnem polju, je vnovično obsevanje odvisno od odmerka, ki ga je bolnik že prejel, od velikosti polja ter od odmerka, ki so ga kritični organi že prejeli. Naj navedem primer: če smo nekomu pred leti že obsevali vrat desno in je prejel 20 Gy, lahko brez večjih težav ponovno prejme od 20 do 30 Gy. Če smo mu obsevali ves vrat z 20 Gy, pa ga  praktično ne moremo več obsevati s 30 Gy, ker bi že presegli tolerančni odmerek hrbtenjače.« 

Poznamo tudi nekatere posebne tehnike obsevanja, kot je npr. TBI (total body irradiation), kar pomeni obsevanje vsega telesa, uporablja pa se kot priprava na presaditev kostnega mozga.

  

Članek objavljen v prilogi Viva, marec 2008

O avtorju

Uredništvo

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
147,423
07.07.2021. ob 00:49
284,502
12.07.2021. ob 21:25
110,197
16.05.2021. ob 09:34
Preberi več

New Report

Close