Limfom – zdravljenje

Uredništvo, 12. marec 2008.

Limfom je tako kot vse ostale oblike raka progresiven, kar pomeni, da nenehno napreduje in se poslabšuje, zato bolniki potrebujejo čim prejšnje zdravljenje. To načelo…

Limfom je tako kot vse ostale oblike raka progresiven, kar pomeni, da nenehno napreduje in se poslabšuje, zato bolniki potrebujejo čim prejšnje zdravljenje. To načelo v osnovi drži tudi za bolnike z limfomom, vendar z določenim odstopanjem.  Kot pravi Tanja Južnič Šetina, dr. med., specialistka internistka z Onkološkega inštituta Ljubljana, hodgkinove limfome pričnejo zdraviti takoj ob postavitvi diagnoze in stadija bolezni, medtem ko se doktrina zdravljenja ne-hodgkinovih limfomov rahlo razlikuje.

»Ne-hodgkinove limfome delimo v agresivne, hitro rastoče limfome in indolentne, počasi rastoče limfome. Agresivni limfomi rastejo hitro in jih je potrebno pričeti zdraviti čim prej, torej ko izpeljemo preiskave za določitev histološkega tipa limfoma in stadija bolezni. Indolentne limfome ponavadi odkrijemo v napredovalem stadiju. Rastejo počasi in lahko dolgo časa mirujejo, tako da jih na začetku pogosto samo opazujemo in klinično spremljamo, zdraviti pa jih pričnemo, ko začnejo delati težave in se pojavijo simptomi bolezni,« razlaga sogovornica.

Cilj: ozdravitev

Cilj zdravljenja hodgkinovih in agresivnih limfomov je ozdravitev. Indolentni limfomi so ob postavitvi diagnoze ponavadi že razširjeni in kot taki veljajo večinoma za neozdravljive. Cilj zdravljenja je zato pri teh limfomih doseči čim daljšo remisijo bolezni oziroma zazdravitev, pojasnjuje dr. Južnič Šetina. Limfome zdravijo na več načinov: s kemoterapijo, radioterapijo in presaditvijo kostnega mozga. Zdravljenje s kemoterapijo ponavadi traja nekaj mesecev, odvisno od stadija bolezni, histološkega tipa limfoma in zapletov zdravljenja. Določene oblike zdravljenja lahko trajajo tudi leto ali dve.

Katero zdravljenje bo prišlo v poštev, je po sogovorničinih besedah odvisno od tipa limfoma, stadija bolezni, prognostičnih dejavnikov, starost bolnika ter njegove splošne kondicije, vedno pa je pred začetkom potrebno pridobiti tudi bolnikovo privoljenje. »Glede na starost, splošno stanje in spremljajoče bolezni, kemoterapija zaradi toksičnih sopojavov ni izvedljiva pri vseh bolnikih.« 

Kemoterapija, vse dokler je učinkovita

Kot pojasnjuje dr. Južnič Šetina, lahko bolnik prejema kemoterapijo, dokler je le-ta učinkovita, torej je odgovor na zdravljenje v smislu zmanjšanja tumorske mase in dokler je v zadovoljivi kondiciji, da jo lahko prejema ter se z zdravljenjem in neželenimi učinki strinja. Pri bolnikih z limfomom je ponavadi najbolj učinkovito prvo zdravljenje. Ponovitve bolezni so nezaželene, ker je vedno težje doseči remisijo oziroma mirovanje bolezni, poleg tega določenih citostatikov zaradi toksičnosti ne morejo več uporabiti, vse bolj pa se ob vnovičnih zdravljenjih kažejo toksični učinki zdravljenja v smislu izčrpanosti kostnega mozga in bolnikove splošne kondicije.

Biološka zdravila

Pri zdravljenju limfoma se uporabljajo tudi biološka zdravila. Kot pravi sogovornica, so to takoimenovana biološka tarčna zdravila, ki delujejo na točno določeno mesto na tumorski celici, kar pomeni, da »jih lahko prejemajo le bolniki, katerih tumorji imajo prijemališče oziroma tarčo za biološko zdravilo. Pri limfomih je najbolj znano biološko zdravilo monoklonsko protitelo rituksimab, ki je usmerjeno proti antigenu CD20 na površini B limfocitov ter sproži uničenje celice. Ta antigen je izražen praktično pri vseh B celičnih ne-hodgkinovih limfomih. Za zdravljenje s tem zdravilom so primerni vsi bolniki s CD20 pozitivnim ne-hodgkinovim limfomom. Uporabljamo ga v kombinaciji s kemoterapijo, da dosežemo večji učinek. Uporablja se v prvem zdravljenju in pri ponovitvah agresivnih in indolentnih B celičnih limfomov, v vzdrževalnem zdravljenju folikularnih limfomov, kjer je tako kombinirano zdravljenje vplivalo na podaljšanje preživetja.« 

Razlike

Med biološka zdravila poleg tarčnih zdravil prištevamo še modifikatorje biološkega odziva, na primer interferone, tumorske vakcine, ki so v fazi razvoja, in zaviralce angiogeneze, ki zavirajo nastajanje novih žil na tumorju in v njem, s čimer zavirajo njegovo rast. Tarčna zdravila se vežejo na receptorje na membrani rakaste celice ali pa delujejo na signalne poti znotraj celice.
Na področju zdravljenja limfomov se največ uporablja prej omenjeno anti CD20 monoklonsko protitelo rituksimab. Pri bolnikih, ki imajo na določenih limfatičnih celicah izražen antigen CD52, uporabljajo alemtuzumab, ki je po sogovorničinem zagotovilu učinkovito zdravilo pri nekaterih bolnikih s kronično limfatično levkemijo.

Radioimunoterapija

Pri določenih vrstah limfomov se za zdravljenje uporablja tudi tako imenovana radioimunoterapija. Kot pojasnjuje dr. Južnič Šetina, je to zdravljenje, pri katerem uporabljajo radioaktivni izotop, vezan na monoklonsko protitelo (Zevalin). Le-to prinese izotop do limfomskih celic, ki jih potem uniči s sevanjem.
Med tarčna zdravila sodi tudi bortezomib, ki deluje kot zaviralec proteosomov- skupkov beljakovin v celici, ki so pomembni za uravnavanje celične rasti. Uporablja se že za zdravljenje multiplega mieloma, FDA pa ga je že registrirala tudi za zdravljenje ponovitve limfoma plaščnih celic.

Neželeni učinki bioloških zdravil

Kot vsako drugo zdravilo imajo tudi biološka svoje neželene učinke. Najpogostejše so alergične reakcije ob uvedbi zdravila, ki se kažejo predvsem s povišano temperaturo, mrzlico, izpuščajem in padcem krvnega tlaka. Ti pojavi so najpogostejši pri prvi uvedbi zdravila. Nekatera zdravila povzročajo hud padec imunosti, zaradi česar so bolniki podvrženi različnim okužbam. Bolniki dobijo navodila za ukrepanje ob znakih infekta, ob uvedbi določenih bioloških zdravil pa že preventivno prejmejo antibiotik, antivirotik oziroma antimikotik. Radioimunoterapija pa povzroča zavrtost kostnega mozga (anemijo, padec trombocitov, levkocitov), zaključi dr. Južnič Šetina.

Neželeni učinki kemoterapije in kako jih blažimo

Neželeni učinki kemoterapije so odvisni od vrste citostatika, odmerka ter odgovora posameznega bolnika na zdravilo.

  • slabost in bruhanje: preprečujemo in skušamo omiliti z antiemetiki, ki jih je več vrst.
  • izguba apetita, spremembe vonja in okusa: uživanje hrane po bolnikovem izboru, postrežena naj bo čim bolj privlačno.
  • okvara sluznice ali mukozitis se pojavi nekaj dni po zdravljenju s citostatiki: blažimo jo s skrbno ustno nego (izpiranje ust, ščetkanje z mehko zobno ščetko, lokalni antimikotik, včasih antibiotik, ustrezna prehrana), kariozno zobovje
  • zavora kostnega mozga je posledica vpliva citostatika na dozorevanje krvnih celic v kostnem mozgu in ponavadi traja 7-14 dni; posledica je anemija, ki jo lahko zdravimo s transfuzijo krvi; trombocitopenija je lahko vzrok za krvavitve, potrebno je nadomeščanje trombocitov; levkopenija oz. nevtropenija ogroža še posebej bolnike z limfomi zaradi nevarnosti okužb, ki so lahko smrtne, potrebna je uvedba antibiotika v sklopu preprečitve okužbe ali zdravljenja     
  • preobčutljivostni izpuščaj, hiperpigmentacija oziroma pretirana obarvanost, spremembe nohtov
  • alopecija  je začasna in odvisna od vrste citostatika in odmerka
  • sindrom splošne utrujenosti v smislu motenj spanja, razdražljivosti, utrujenosti, depresije; svetujemo pogovor in bližino svojcev ter vsakodnevne lažje fizične aktivnosti kot so sprehodi v naravi
  • možna je okvara perifernih živcev, okvara srca, brazgotinjenje pljuč, prehodna izguba menstruacije, sterilnost, pojav drugega raka več let po zaključenem zdravljenju limfoma, …

Na obzorju …

… so še nekatera druga zdravila, s katerimi bodo v prihodnosti zdravili limfom. V fazi testiranja so številna nova zdravila, večinoma gre za biološka zdravila oziroma tarčno zdravljenje. Bortezomib je prvi iz razreda proteosomskih inhibitorjev, ki je v ZDA že registriran za ponovitve limfoma plaščnih celic. Na pohodu so še druge male molekule, mTOR inhibitorji in nova protitelesa, ki pa so zaenkrat še v fazi preizkušanja.



Članek objavljen v prilogi Viva, marec 2008

O avtorju

Uredništvo

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
147,391
13.06.2021. ob 13:25
284,258
17.05.2021. ob 12:55
110,152
16.05.2021. ob 09:34
Preberi več