Labirint z izhodom

Uredništvo, 18. julij 2012.

Prekomerna telesna teža in debelost sta resna zdravstvena problema, saj lahko ogrozita naše zdravje in celo skrajšata življenje.

Prekomerna telesna teža in debelost sta resna zdravstvena problema, saj lahko ogrozita naše zdravje in celo skrajšata življenje.

Debelost vpliva na povišanje krvnega tlaka. Dokazano je, da se ob povečanju telesne teže za vsakih 10 kg poveča sistolični tlak za 3 mm Hg in diastolični tlak za 2,3 mm Hg. Take razlike v krvnem tlaku pa že pomenijo 12 % povečanje ogroženosti pred koronarno boleznijo in 24 % povečano nevarnost možganske kapi. Debelost je povezana z moteno presnovo maščob v telesu in s tem vpliva na povišanje holesterola v krvi. Posledica debelosti je tudi zmanjšana odzivnost na insulin, kar vpliva na nastanek sladkorne bolezni tipa 2 (zlasti kopičenje maščevja v trebuhu). Vse te negativne posledice debelosti pa nadalje povzročijo bolezni srca in ožilja, še posebej ishemično bolezen srca.

Debelost je povezana tudi z nekaterimi oblikami raka. Rak debelega črevesa je pri debelih Ijudeh dvakrat bolj pogost kakor pri tistih, ki imajo indeks telesne mase pod 21 kg/mZ in imajo torej normalno telesno težo. Zlasti pri ženskah po menopavzi se poveča umrljivost zaradi raka na dojki in raka na maternici.

DEBELOST JE BOLEZEN

Debelost je skrajno stanje prekomerne telesne teže. Imenujemo jo lahko bolezensko stanje, ki ga povzročajo duševni, družbeni in genetski dejavniki (debelost je v 25 % do 40 % primerih dedna). Prekomerna telesna teža in debelost sta posledica tudi nepravilnih prehranjevalnih navad, telesne nedejavnosti in splošnega neustreznega načina živIjenja v današnji družbi.

Predvsem Ijudje z dna družbene lestvice in brez izobrazbe kupujejo cenejšo hrano, ki je bolj mastna in ima veliko kalorično vrednost. Ti so tudi slabo seznanjeni z načeli zdrave prehrane. Da je tega vse več, je dokaz povečana potrošnja hitre, “prazne” in poceni hrane. Zaradi omenjenih vzrokov je več kot polovica odraslih Slovencev debelih.

PREKOMERNA TELESNA TEŽA IN DEBELOST PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH

Neprimeren življenjski slog se v veliki meri prenaša iz staršev na otroke. Prekomerna telesna teža in debelost pri otrocih in mladostnikih sta prava problema sedanjega časa; težko ju bo odpraviti. Zagotovo je enako pomembna tudi podhranjenost otrok in mladostnikov, saj gre za drugo skrajnost.

Število debelih otrok narašča predvsem v razvitih deželah in v deželah v razvoju. V Ameriki je že vsak peti otrok debel. Tudi pri nas debeli otroci niso več redkost (približno 12 % šoloobveznih otrok ima prekomerno telesno težo).

Številni avtorji ugotavljajo povezanost med debelostjo v zgodnjem otroštvu in poznejšim obdobjem. Otroci, ki pridobijo preveč kilogramov, se jih večinoma nikoli ne znebijo. To je labirint, iz katerega je težko najti izhod. Pogosto predvsem dekletom uspe, da začasno izgubijo odvečne kilograme (v puberteti – zaradi modnih zgledov in idolov), vendar jih v nosečnosti in po porodu znova pridobijo.

Za mladostnika je prekomerna telesna teža stres (odklanjajo ga vrstniki, dobi občutek manjvrednosti).

Že pri mladostnikih pa se zaradi debelosti pojavljajo tudi težave z zdravjem, tako na primer povišan krvni tlak, ortopedski problemi in motnje presnove.

Da otroci in mladostniki ne bi imeli težav z odvečnimi kilogrami, naj uživajo manj kalorično hrano, predvsem pa naj se veliko gibajo. Hujšanje z dietami, še posebej za otroke pred šestim letom starosti, je lahko celo nevarno. Pri mlajših otrocih je zadosti, če se starši potrudijo spremeniti način in vrsto hranjenja in v prosti čas uvedejo več skupnih telesnih dejavnosti. Otrok ni dobro nagrajevati s hrano (npr. čokolado), raje mu “darujmo” svoj prosti čas. Prav tako ni dobro, da mu popolnoma prepovemo slaščice, saj prepovedano še bolj vabi.

Predvsem moramo biti pozorni, da se otroci in mladostniki izognejo živilom z visoko energijsko vrednostjo. To so vmesni prigrizki in prigrizki pred televizijskim sprejemnikom (sladkarije, pražen krompirček, čokolada, napolitanke, gašenje žeje s sladkimi sadnimi sokovi in sladkimi gaziranimi napitki) ter hitra ulična hrana (npr. hamburgerji pred kosilom ali celo namesto njega). Tudi pisani ovoji slaščic so vabljivi in lahko pomenijo zapeljiv korak k dodatnim kilogramom …

Strokovnjaki za prehrano priporočajo, da otrok poleg glavnih obrokov zaužije tudi eno ali dve malici. To je lahko kozarec sadnega soka, sadje, jogurt, kruh.

Starši naj preverijo, kakšne so telesne dejavnosti otroka in mladostnika, koliko vsak dan pešači, koliko časa se igra na dvorišču, koliko časa preživi za računalnikom, televizijo ipd. Ocenijo naj, ali je njihov otrok dovolj družaben, saj se prijatelji med seboj spodbujajo k dejavnostim. Ker so doma otroci pogosto sami, ure in ure presedijo za računalnikom ali televizorjem. Na ta način tudi ne motijo staršev, ki jim nekako ustreza, da imajo čas za počitek ali nove in nove delovne obveznosti.

Starši, ki ne najdejo prostega časa za telesne dejavnosti, nekateri tudi za pripravo rednih obrokov ne, dajejo svojim otrokom zelo slab zgled. Takšni otroci so prepuščeni privzgoji telesne nedejavnosti in slabih prehranjevalnih navad, ki jih velikokrat spremljajo celo življenje ali pa jih s težavo spremenijo.

BOJ PROTI ODVEČNIM KILOGRAMOM

Vedno je pomembno paziti na pravilen način uživanja hrane in odnos do nje. Glavne obroke pripravIjajmo doma. Obrokov naj bo pet, bodo naj ravno pravšnji, poskrbeti pa je treba tudi za videz le-teh.

V vsakdanje življenje vnesimo sprostitev, poiščimo telesno dejavnost, v kateri uživamo ali jo izvajamo skupaj s prijatelji. Za nasvet lahko zaprosimo tudi osebnega zdravnika.

Več študij je pokazalo, da hitro hujšanje in morebitno ponovno pridobivanje telesne teže povečuje obolevanje in zgodnjo umrljivost.

Ni pa pomembno samo zmanjšanje telesne teže, najpomembnejše je ohranjanje spremenjenega načina prehranjevanja in ohranitev redne telesne dejavnosti. Ob zmanjšanju telesne teže za 5 % do 13 % s spremembo načina živIjenja (večja telesna dejavnost, sproščanje, pravilna prehrana…) pride do precejšnjega zmanjšanja ravni trigliceridov v krvi (do 44 %) in slabega LDL-holesterola (do 22 %) in poveča se raven dobrega HDLholesterola (do 27 %). Zniža se tudi krvni tlak, zmanjša pa se verjetnost sladkorne bolezni ter bolezni srca in ožilja.

Članek je pripravila Nataša Jan, univ. dipl. biol.

O avtorju

Uredništvo

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
147,352
15.05.2021. u 14:02
2
15.05.2021. u 15:08
1
15.05.2021. u 13:41
Preberi več