Vedeti in znati ni dovolj

 Kronične nenalezljive bolezni (bolezni srca in ožilja, rak, diabetes in debelost) so bile leta 2001 vzrok za preko 33, 3 milijona (ali 59 odstotkov) vseh smrti na svetu in za prek 46 odstotkov vseh obolenj, ugotavlja Svetovna zdravstvena organizacija. Podobni podatki – seveda v sorazmerju – veljajo tudi za Slovenijo.

Mnogo teh obolenj in smrti bi lahko preprečili s pravilno prehrano in rednim gibanjem, ki bi zmanjšala tveganja za pojav bolezni in zaplete v zvezi z boleznijo.

Kako malo bi bilo za to potrebno! Zmanjšati količino maščob v hrani, jesti več zelenjave in sadja, poskrbeti za zmerno uživanje hrane. Pa za to, da bi se vsak dan gibali vsaj pol ure tako intenzivno, da bi se spotili.

Nemogoče?

Ne bi rekla. Naj je zdravstvo še tako dobro organizirano in naj daje vlada še tako veliko denarja za preprečevanje obolenj, nič se ne bo spremenilo, če se kot posamezniki ne bomo zavedli, da smo mi tisti, ki se moramo odločiti ter upoštevati in se držati priporočil. Za to pa potrebujemo znanje.

Preliminarni rezultati raziskave Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije, ki je bila izpeljana v letu 2001 (ob sodelovanju CINDI Slovenija, Katedre za javno zdravje Medicinske fakultete v Ljubljani, območnih zavodov za zdravstveno varstvo, Inštituta za varovanje zdravja RS in Ministrstva za zdravje RS), kažejo, da se slaba polovica Slovencev (46,52 %) nezdravo prehranjuje. Najbolj ogroženi so moški, predvsem v starosti 30 do39 let, z dokončano osnovno šolo ali dve oz. triletno poklicno šolo, ki so zaposleni, živijo pretežno v vaškem okolju in v vzhodnem delu Slovenije.

Prav tem je še posebej namenjena letošnja prehranska številka, ki na poljuden način vodi k pravilni izbiri živil v trgovinah, opozarja na varovalna živila, ki so na policah trgovin, in usmerja v pravilne prehranske navade. Znanje poglabljata in povečujeta razumevanje priporočil prispevka, ki govorita o tem, zakaj so maščobe, posebno določene vrste, tako škodljive in zakaj povečano uživanje raznolikih vrst zelenjave in sadja sodi med najpomembnejše preventivne ukrepe pri zmanjševanju tveganj za bolezni srca in ožilja ter visok krvni tlak.

Da so ustrezni prehranski režimi pri zmanjševanju tveganj za bolezni srca in ožilja lahko učinkovit način zdravljenja, dokazuje članek o dieti dr. Ornisha. Ni čudno, da so že v marsikateri državi, na primer na Nizozemskem, spremembo prehranskih navad doktrinarno postavili na prvo mesto zdravljenja povečane ravni holesterola.

Maruša Pavčič, univ. dipl. inž., Ministrstvo za zdravje RS

O avtorju

Uredništvo

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
147,353
15.05.2021. u 16:01
2
15.05.2021. u 15:29
2
06.04.2020. u 07:27
Preberi več