Pravega uspeha še ni

Nepravilna prehrana in pomanjkanje gibanja sta pomembna dejavnika tveganja za obolenja srca in ožilja. Nanju je mogoče vplivati, zato so prav spremembe prehranskih navad in…

Nepravilna prehrana in pomanjkanje gibanja sta pomembna dejavnika tveganja za obolenja srca in ožilja. Nanju je mogoče vplivati, zato so prav spremembe prehranskih navad in prehranskih vzorcev oziroma “prehranskega življenjskega sloga” pri zmanjševanju učinkov dejavnikov tveganja, in na ta način varovanju zdravja, med najpomembnejšimi ukrepi. Vendar spreminjanje “prehranskega življenjskega sloga” ni preprosto, od posameznika in njegove okolice zahteva jasno odločitev, veliko znanja in še vec vztrajnosti.

Društvo za zdravje srca in ožilja od svojega nastanka posveča potrebnim spremembam “prehranskega življenjskega sloga” posebno pozornost. Zaveda se, da je člane potrebno izobraziti in jim s konkretnimi nasveti in z organiziranjem ustrezne ponudbe hrane pomagati, da se odločijo za spreminjanje “prehranskega življenjskega sloga” in da so pri tem čim bolj uspešni.

KAJ VSE JE BILO V TEH ENAJSTIH LETIH NAREJENEGA

Od prve številke revije Za srce, kjer smo pisali o količini in kakovosti maščob v zdravi prehrani, v rubriki “S srcem v kuhinji” objavljamo članke, ki bralcem predstavljajo različne teme o pravilni prehrani, ki zmanjšuje tveganje za obolenja srca in ožilja. V tem obdobju je bilo objavljenih – praviloma v vsaki številki, posebno pa še v letnih tematskih “prehranskih” številkah – prek 130 člankov več kot 50 avtorjev. Maščobe so bile (in so še) v prehrani Slovencev “kritična točka”, pojemo jih bistveno več, kot priporočajo smernice za pravilno, uravnoteženo prehrano, pa še neprimerne kakovosti je. Zato je bilo maščobam posvečeno veliko pozornosti, bodisi da smo pisali o smernicah za pravilno prehrano ali o maščobah v posameznih skupinah hrane (v mleku, ribah, olivnem olju) bodisi da smo v receptih praktično prikazovali, kako je mogoče – kljub temu da je mašcob v jedi manj – pripraviti okusne obroke. Druga vodilna tema je bila – zaradi zaskrbljujoče premajhne količine in premajhne pestrosti zelenjave v prehrani Slovencev – povečanje količine zaužite zelenjave. Prav gotovo smo s temi prispevki povečali znanje o prehrani in prehranskih navadah. Koliko pa je to vplivalo na spremembo prehranskih navad?

VAROVALNA ŽIVILA

Izjemno pomemben projekt Društva za zdravje srca in žilja na področju prehrane, ki konkretno omogoča nabavo živil, ki lahko spremenijo prehranske navade, je Varovalno živilo. Društvo je z besedno zvezo VARUJE ZDRAVJE označilo približno 180 živil 38 proizvajalcev, od tega 66 živil s povečano količino vlaknin, 45 z nizko vsebnostjo maščobe in nasičenih mašcobnih kislin, 44 z nizko vsebnostjo mašcobe, nasičenih maščobnih kislin in holesterola, 4 z nizko vsebnostjo maščobe, nasičenih maščobnih kislin, holesterola in z znižano energijsko vrednostjo, 14 z ugodno sestavo maščobnih kislin in 6 z znižano energijsko vrednostjo. Ponudba živil z oznako VARUJE ZDRAVJE je zelo pestra, v vsaki skupini so razlicna živila – prav vsak lahko najde svojim prehranskim navadam ustrezno živilo. Pa vendar so količine proizvedenih in prodanih živil z oznako VARUJE ZDRAVJE še vedno tako majhne, da le malo vplivajo na spreminjanje nacionalnih prehranskih navad. Kljub temu je prepoznavnost oznake vedno vecja.

Priprava obrokov, ki varujejo zdravje, je naslednji projekt, v katerem je Društvo videlo možnost, da predstavi pravilno, varovalno prehrano, ki pa zaradi nepripravljenosti gostinstva, obratov javne prehrane, zdravilišč in podobnih obratov (še) ni dosegel pomembnega uspeha. Samo dve gostišci v Sloveniji ponujata štiri obroke, ki ustrezajo sprejetim merilom. Preostali gostinci nočejo tvegati. Raje pripravljajo obroke, posebno za “abonirane” goste, ki so primeri tveganja za zdravje. Pa vendar je to edina pot, da bi lahko ozavešceni gosti, gosti s povečanim tveganjem za razvoj bolezni srca in ožilja in bolniki dobili tudi v gostinskih obratih ustrezno hrano.

Poleg teh rednih dejavnosti je Društvo izdalo posebno knjigo o pravilni prehrani, zgibanki s priporočili za varovalno prehrano, na redih srečanjih po podružnicah se pogosto obravnava varovalna prehrana, na prireditvah, kot so sejem Narava-zdravje v Ljubljani, različni sejmi v Mariboru, pa tudi po drugih krajih, Društvo oziroma podružnice pripravijo razstave živil z oznakami VARUJE ZDRAVJE, s pisnim gradivom pa seznanjalo obiskovalce o varovalni prehrani.

KORAKI DO SPREMEMB

Pa je vsa ta dejavnost vplivala na spremembe prehranskih navad oziroma “prehranskega življenjskega sloga”?

Številke obolevnosti za kroničnimi nenalezljivimi boleznimi ne kažejo na uspeh. Raziskave vrednosti dejavnikov tveganja za kronične nenalezljive bolezni, povezane s prehrano in načinom prehranjevanja, so pri prebivalcih visoke (2/3 prebivalcev ljubljanske regije nima normalnih vrednosti skupnega holesterola v krvi, zvišujejo se povprečne populacijske vrednosti krvnega tlaka), vrednosti varovalnih dejavnikov za zgoraj omenjene bolezni pa nizke (nizke vrednosti zašcitnega HDL-holesterola). Raziskava spreminjanja življenjskega sloga v okviru CINDI kaže, da se spremembe dogajajo počasi, najbolj ogrožene skupine pa so moški, pripadniki nižjih družbenih slojev, nižje izobraženi, vaško prebivalstvo, težki fizični delavci v industriji, mlajši v starosti 25-35 let in nezaposleni.

Prav gotovo pa je prepoznavnost nepravilnih prehranskih navad in prehranskih vzorcev kot vzroka za povečano tveganje za bolezni srca in ožilja danes neprimerno večja, kot je bila pred nekaj leti. Postopoma vedno več ljudi tudi skuša spremeniti svoj “prehranski življenjski slog”. Vendar če bodo kot edini obrok za malico v službi dobili le ocvrt sir z majonezo in pomfrit (primer je dokumentiran), kljub zavesti o pomembnosti varovalne prehrane svojega prehranskega sloga ne bodo mogli spremeniti.

Veliko bo treba še narediti, da bodo res vsi, ne le posamezniki, sprejeli načela varovalne prehrane, da bodo dobili možnost zdravega prehranjevanja in da bo število obolenj srca in ožilja, povišanega krvnega tlaka, diabetesa tipa 2 in rakavih obolenj začelo drseti navzdol, ne da se stalno povečuje. Dejavnosti Društva za srce in ožilje na področju promocije varovalne prehrane v reviji, v projektih oznake VARUJE ZDRAVJE in v drugih projektih so še kako pomembna tudi v prihodnosti.

 

 

Maruša Pavčič , univ. dipl. inž., Ministrstvo za zdravje

O avtorju

Uredništvo

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
147,431
04.08.2021. ob 10:14
284,553
04.08.2021. ob 20:20
110,204
16.05.2021. ob 09:34
Preberi več

New Report

Close