Prispevek o bolnišnicnih okužbah v oddaji Tednik

Uredništvo, 27. avgust 2001.

Dalje je bilo govora o pomanjkanju denarja v zdravstvu, iztrošenosti aparatur, pomanjkanje negovalnega kadra in zemljepisni širini naše države. Zloraba antibiotikov in drugi dejavniki so…

Dalje je bilo govora o pomanjkanju denarja v zdravstvu, iztrošenosti aparatur, pomanjkanje negovalnega kadra in zemljepisni širini naše države. Zloraba antibiotikov in drugi dejavniki so gotovo problem v našem okolju, vendar nimajo nobene neposredne zveze z bolnišnicnimi okužbami. Pri tem gre za napacno razumevanje osnov bolnišnicne epidemiologije, kar želim podkrepiti z naslednjimi argumenti:

1. Odporne bakterije (predvem MRSA) se prenašajo skoraj izkljucno v bolnišnicah zaradi pomanjkljive higiene zdravstvenega osebja (predvsem nedoslednega razkuževanja rok). Za odpornost S. aureus na meticilin je odgovoren spremenjen receptor za penicilin (penicillin-binding protein, PBP), ki ga kodira kromosomski gen mecA (1). Odpornost je stabilna in jo imenujemo intrinzicna rezistenca. Med antibioticnim zdravljenjem se iz na meticilin obcutljivega S. aureus (MSSA) nikoli ne more razviti MRSA (2). Zato ni možno krivde za visok delež MRSA prenesti na splošne zdravnike, temvec predstavlja problem bolnišnic, ki v zadnjih letih niso izvajale doslednih higienskih ukrepov (3). Intenzivni oddelki zaradi invazivnosti posegov predstavljajo najbolj kriticno okolje za bolnišnicne okužbe (4).

2. Roke predstavljajo glavni nacin prenosa bakterij, ker se z njimi neposredno dotikamo bolnika in njegovih telesnih izlockov (5). Iztrošenost aparatur, zemljepisna širina naše države, pomanjkanje negovalnega kadra in denarja ne morejo predstavljati izgovora za neupoštevanje tako preprostih higienskih ukrepov, kot je dosledno razkuževanje rok zdravstvenega osebja (6). Higiena rok zdravstvenega osebja je najpomembnejši, najenostavnejši in najcenejši ukrep za preprecevanje bolnišnicnih okužb. To ugotovitev podpirajo rezultati epidemiološke raziskave na intenzivnem oddelku Infekcijske klinike, kjer po uvedbi doslednih higienskih ukrepo beležijo statisticno znacilno manj novih primerov MRSA (7). Sredozemski položaj Slovenije je torej slab izgovor za malomarnost in slabo higieno, predvsem v luci naše želje za vstop v Evropsko skupnost.

3. Epidemija z MRSA se zacne s sprejemom koloniziranega ali okuženega bolnika na bolniški oddelek. Zdravstveno osebje nato s koloniziranimi rokami prenese MRSA od enega bolnika na drugega (8). Izkoreninjenje MRSA iz bolnišnice je torej možno le, ce poleg prekinitve verige prenosa (doslednega razkuževanja rok) išcemo tudi vire MRSA (9) ter vse nosilce MRSA tudi dosledno dekoloniziramo (10). Zaradi daljnosežnih posledic za bolnike, bolnišnice in celotno družbo, bi se morali ucinkoviteje lotiti reševanja problema bolnišnicnih ukužb ter epidemiološko ukrepati ob vsakem naslednjem novem primeru MRSA.

Vir:www.drmed.org
Pogovori med zdravniki Brez gesla samo ta mesec.

O avtorju

Uredništvo

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
147,475
31.08.2021. ob 10:42
284,829
17.08.2021. ob 14:55
110,258
24.09.2021. ob 15:00
Preberi več

New Report

Close