Tako poudarja specialistka ginekologije in porodništva prof. dr. Bojana Pinter, dr. med., v. svet., iz Ginekološke klinike UKC Ljubljana. “Slovenija že od leta 1968 sledi sprejetemu stališču Organizacije združenih narodov, da je načrtovanje družine temeljna človekova pravica. To pomeni, da mora država ustvarjati okoliščine za izvajanje te pravice: tako z omogočanjem prostega dostopa do kontracepcije kot z zagotavljanjem nasvetov, povezanih s kontracepcijo. K tej pravici do načrtovanja družine pa sodita tudi pravica do varne prekinitve nosečnosti in pravica do zdravljenja neplodnosti.“
Kontracepcija se je skozi leta spreminjala in razvijala, tako da je danes na voljo že kar nekaj različnih preparatov. Kot smo izvedeli od profesorice, pa precej velik delež žensk – 30 do 40 odstotkov uporabnic – kontracepcije sploh ne uporablja zaradi zaščite pred nosečnostjo, temveč zaradi drugih ugodnih učinkov, ki jih ima hormonska kontracepcija na telo in dušo. Vendar začnimo z osnovami.
Danes je na voljo veliko različnih kontracepcij – katere so tiste, ki jih ženske lahko dobimo v breme ZZZS (torej brezplačno)?
Prva glavna delitev kontracepcije je na hormonsko in ostalo. K nehormonski kontracepciji prištevamo maternični vložek, pregradno kontracepcijo (kondom, diafragma, spermicidi …), sterilizacijo, prekinjen odnos, obdobno vzdržnost (“varni dnevi”) in metodo laktacijske amenoreje. Hormonska kontracepcija, ki sodi med najbolj učinkovite metode, pa se deli na kombinirano, ki vsebuje estrogen in progestogen, in pa tako, ki vsebuje le progestogen. Hormonska kontracepcija deluje predvsem tako, da zavira ovulacijo in/ali zgosti sluz v materničnem vratu, da je težje prehodna za semenčice.
Kombinirana hormonska kontracepcija je lahko v obliki tablet, vaginalnega obročka ali kot kožni obliž. Kontracepcija le s progestogenom pa je v obliki tablet ali kot depo injekcije. V tujini so na voljo tudi podkožni vsadki. Posebna oblika hormonske kontracepcije je nujna kontracepcija kot izhod v sili.
“Zelo pomembno je, da imamo na voljo vse vrste in oblike kontracepcije, da lahko ponudimo najbolj primerno metodo za vsako posameznico, in v kolikor ji ta ne odgovarja, imamo številne druge možnosti,” pravi prof. dr. Bojana Pinter.
Ali ženskam kdaj predpišete kontracepcijo zaradi drugih vzrokov, kot je preprečevanje nosečnosti?
Ocenjuje se, da kar 30 do 40 odstotkov žensk uporablja hormonsko kontracepcijo zaradi ugodnih nekontraceptivnih učinkov. Kombinirana hormonska kontracepcija namreč, poleg tega, da je zelo učinkovita pri preprečevanju nosečnosti, ugodno deluje na aknavost, prekomerno poraščenost, zmanjšanje bolečin ob menstruaciji, na blažji predmenstruacijski sindrom, manjše pojavljanje cist na jajčnikih in zmanjšuje verjetnost za pelvično vnetje oziroma okužbe ter vnetje rodil, saj zgoščena sluz v materničnem vratu zmanjšuje dostop bakterijam. Poleg tega se uporablja tudi za zdravljenje endometrioze.
“Pred uvedbo kontracepcije se ginekolog z vsako posameznico pogovori o njenem zdravstvenem stanju in posebnostih, ki lahko vplivajo na izbiro. Posameznicam vedno ponudimo zanje najbolj primerne metode na podlagi njihovega zdravstvenega stanja in znanstveno podprtih strokovnih priporočil, ženska pa sama izbere metodo glede na svoja pričakovanja in življenjski slog.”
Kombinirana hormonska kontracepcija tako na primer ni primerna za ženske, ki imajo določena zdravstvena stanja, denimo povišan krvni tlak, stanja, ki povečujejo tveganje za krvne strdke, hujše oblike debelosti (ITM nad 35) in jetrne bolezni. Za te ženske je prva izbira kontracepcija le s progestogenom. Ta kontracepcija je zelo pomembna tudi za ženske po porodu. Namreč, po letu 2000 smo začeli opažati, da je dve do tri leta po porodu veliko neželenih nosečnosti in dva do trikrat večja stopnja prekinitev nosečnosti kot v splošni populaciji. Prepoznali smo, da je svetovanje o kontracepciji po porodu slabo, poleg tega smo takrat ženskam lahko ponudili le depo injekcije, ki pa povsod niso bile na voljo. Ko smo dosegli, da sta v Sloveniji postala dostopna progestogenska tableta in maternični vložek, oboje v breme osnovnega zdravstvenega zavarovanja, se je pomembno znižala stopnja neželenih nosečnosti v prvih treh letih po porodu.
“Hormonska kontracepcija ne ščiti pred spolno prenosljivimi okužbami, zato za dodatno zaščito uporabljajte kondom,” svetuje prof. dr. Bojana Pinter.
Po kakšni kontracepciji najpogosteje posegajo Slovenke?
Kar se tiče hormonske kontracepcije, jo po razpoložljivih podatkih uporablja 21 odstotkov žensk, od tega jih po podatkih NIJZ daleč največ uporablja kontracepcijske tabletke (89 odstotkov), vaginalni obroček 10 odstotek in obliž 1 odstotek. Po hormonski kontracepciji največ posegajo ženske v starostni skupini med 20 in 24 let – leta 2021 je tako kontracepcijo uporabljala vsaka četrta ter vsaka osma mladostnica v starosti med 15 in 19 let. Starejše ženske – stare med 30 in 49 let pa pogosteje uporabljajo maternični vložek.
Ali pri svojem delu še srečujete kakšne neresnične mite o kontracepciji?
Eden najpogostejših mitov je, da kontracepcijske tablete povzročajo neplodnost, kar sploh ne drži. Pravzaprav je ravno nasprotno. Plodnost celo pomagajo ohranjati, saj kontracepcija, kot že omenjeno, zgošča sluz, da onemogoča dostop semenčicam do jajčnikov, s tem pa onemogoča tudi bakterijam in drugim mikrobom, da prodrejo skozi maternični vrat in na rodilih povzročajo vnetja. Poleg tega kombinirana hormonska kontracepcija zavira razvoj endometrioze, ki je pomemben dejavnik neplodnosti, ter zmanjšuje pojavnost različnih cist na jajčnikih, ki tudi lahko počijo in povzročijo vnetje – to pa je eden od mehanizmov, ki lahko prispevajo k neplodnosti ženske.
“Raziskave kažejo, da ženske, ki so uporabljale hormonsko kontracepcijo vsaj pet in so se odločile za zanositev pred 30. letom starosti, so zanosile v enem letu v 90 odstotkih. Tiste, ki je niso uporabljale, pa v 85 odstotkih. Ženske se morajo zavedati, da če odlagajo zanositev na kasnejši čas po 30. letu, postane na poti do zanositve pomemben dejavnik staranje jajčnih celic, pri čemer pa ne more pomagati niti predhodno jemanje kontracepcije.“
Drugi pogost mit pa je, da se ženske ob jemanju hormonske kontracepcije zredijo. Treba se je zavedati, da že sama rast in razvoj pri mladostnicah in mladih ženskah vplivata na porast teže, prav tako se z leti upočasni presnova. Da je kontracepcija dejanski vzrok za porast teže, so zelo redki primeri.
