Kaj je črevesni mikrobiom in kako vpliva na hormone
O črevesnem mikrobiomu smo podrobneje že pisali, prav tako o tem, kako je povezan z določenimi najpogostejšimi boleznimi. S sogovornikom, prof. dr. Alešem Lapanjem, znanstvenim svetnikom in vodjo skupine za koloidno biologijo na Institutu Jožef Stefan, tokrat odkrivamo posebnosti ženskega mikrobioma in pojasnjujemo, zakaj je tako pomemben za naše zdravje, kako nastane, se zgradi, kaj ga lahko ‘pokvari’ in tudi o tem, kako ga uravnotežimo.
Prof. Lapanje na podlagi izredno dobrega poznavanja mikrobne ekologije prenaša to v prakso skozi management mikrobne ekologije mikrobiomov, kjer pomaga ljudem pri različnih zdravstvenih težavah in boleznih Pri tem sodeluje z inštitutom IMMT (iBIOM.eu), kjer ekipa strokovnjakov preverja bakterijsko dogajanje v črevesju in išče načine, kako ga izboljšati s prehrano.
Ženski mikrobiom: razlike med spoloma in pomen estrogena
Moški so bolj podvrženi sladkorni bolezni, v menopavzi pa se tveganje pri ženskah precej dvigne in izenači. V obdobju pred menopavzo in v menopavzi je zato dobrodošlo, da telo zmore čim bolje izkoristiti varovalne hormone in s tem odpravlja nevarnost vnetnih stanj in pojav bolezni.
Mikrobiom je pri ženskah mnogo težje raziskovati kot pri moških, saj so bolj kompleksne predvsem zaradi hormonskih sprememb, mesečnega perila in vseh sprememb v obdobju rodnosti.
Preden ženske vstopijo v reproduktivno dobo, je črevesni mikrobiom deklic in fantov znotraj nekega kulturnega okolja (npr. zahodna kultura) zelo podoben, z razliko, da je zaznati rahlo več bakterij iz rodu Bacteroides pri deklicah. S prvo menstruacijo se sestava pri deklicah spremeni, pri čemer se nato pri ženskah večkrat pojavljajo rodovi bakterij Ruminococcus in Akkermansia. V rodni dobi se mikrobiom še dodatno spremeni.
Ena od pomembnih značilnosti mikrobioma črevesja je, da določene skupine mikrobov povečajo verjetnost nastanka alergij, avtoimunskih bolezni, kot je na primer multipla skleroza (70 odstotkov žensk in 30 odstotkov moških) in bolezni ščitnice. Za te bolezni je značilno, da se čez čas izboljšujejo in slabšajo glede na različne dejavnike. Odzivi so tesno povezani z odzivi imunskega sistema, ki pa ga črevesni mikrobi regulirajo oziroma nastavijo na različno raven odzivnosti.
Posebne imunske celice, TH-17 limfociti, ki na splošno močno povečajo občutljivost imunskega sistema na različne antigene in Treg, ki inhibirajo (umirjajo) burno aktivacijo imunskega sistema, zelo lepo komunicirajo z našim črevesnim mikrobiomom, predvsem z mlečno kislinskimi bakterijami, butirat producirajočimi bakterijami in določenimi skupinami bifido bakterij.
Nasprotno tem metabolnim skupinam mikrobov so gram negativne bakterije, posebno entrobakterije, izredno imunogene, ki sprožijo hitrejše in včasih nepotrebne odzive imunskih celic, kar negativno vpliva na telesne odzive in se kaže predvsem v obliki avtoimunih vnetij. Druge skupine bakterij lahko imunski sistem obrnejo tako, da je bolj občutljiv na alergene in s tem pojavom alergij.
Razlike med ženskimi in moškimi se pokažejo tudi v obdobju pred in v času menopavze. Takrat pride do velikih sprememb in za ženske je izjemno pomembno, da vzdržujejo svoj mikrobiom. Kot v reproduktivni dobi je v tem obdobju izredno pomembna regulacija količine estrogena v krvi skozi cikliranje med prebavnim traktom in krvjo in pri tem imajo bakterij pomembno vlogo. Estrogeni se transformirajo (konjugirajo) v jetrih in se izločajo skozi ledvice, potujejo pa tudi v črevesje, kjer ga mikrobi lahko dekonjugirajo – spremenijo v aktivno obliko, ki se vrne nazaj v kri.
Neuravnotežena prehrana z veliko ogljikovimi hidrati in maščobami povzroča, da se razvijejo slaba disbiotična mikrobiomska stanja, ki vodijo v prehitre imunske odzive.
Kako črevesni mikrobiom sodeluje z imunskim sistemom
Imunske celice imajo večinoma varovalno nalogo. Regulatorne celice TH1, TH2 so tiste, ki limfocitom in makrofagom (celice za boj proti boleznim), ki se še niso srečali s sicer običajnim mikrobom ali nekim patogenom (bolezenskim mikrobom) sporočajo, kaj je dobro in kaj nevarno. Na to se potem lahko telo odzove, da se zaščiti.
Takšne celice sproščajo celične sporočevalce, snovi, ki vzpodbujajo odziv, npr. če se srečajo z nekim nevarnim agensom (sprožilec). V primeru, da je imunski sistem preveč vzburjen ali narobe naučen, se lahko sproži proti določenim agensom, ki nam niso nevarni in se na njih običajno ni treba odzvati. To ravnovesje je včasih podrto, kar je posledica predvsem hrane, ki jo uživamo, saj so celice mikrobioma v stalni komunikaciji z imunskim sistemom.
Ko nekaj pojemo, se začne proces razgradnje te hrane. Veliko potrebnih snovi telo absorbira, s preostankom pa gojimo naš mikrobiom. Pri enolični hrani lahko pride do razrasti določenih vrst mikrobov, ki izredno dobro metabolizirajo tovrstno hrano in drugi mikrobi, ki potrebujejo bolj težje razgradljivo hrano, počasi izginejo. To ima za posledico porušitev ravnovesja v mikrobiomu in vodi v slabše delovanje mikrobioma in posledično napačnih odzivov celic imunskega sistema, ki lahko napačno reagirajo na nevarne in nenevarne snovi, ki vstopajo v naše telo – najpogosteje reagirajo prehitro ali pa po napačni poti in tako nastajajo alergijska stanja in avtoimune bolezni.
Kako prehrana oblikuje naš mikrobiom in imunski odziv
Težko je posplošiti, katera vrsta hrane in živil ni najboljša. Na splošno lahko rečemo, da so to enostavni sladkorji, monosaharidi. Vse kar pojemo, encimi najprej razgradijo. Nato nastopijo mikrobi, ki fermentirajo ostanke hrane in omogočijo, da se hranljive snovi vsrkajo skozi črevesje in preko jeter vstopajo v naš krvni obtok.
Pri hrani je najpomembnejše ravnovesje. Ne samo v hranilih, tudi v količini. Z vidika mikrobioma je boljše jesti večkrat na dan v zmernih in majhnih količinah. To ohranja naše zdravo telo. Pomembno je, da skušamo način “večkrat po malo” vzdrževati, kljub temu da nas nagon zaradi evolucijskega razvoja in potrebe, da kopiči energijo za težke čase, sili v konzumiranje hrane takrat, ko je ta na voljo.
Danes je hrane veliko in je dostopna. Zato je ta prilagoditev v tem času povsem neustrezna in jo moramo zavestno ustrezno regulirati, da pride v navado.
K zdravju mikrobioma prispevamo, če jemo večkrat na dan v manjših količinah uravnoteženo prehrano, sadje in zelenjavo.
Napad lakote ali želja po čokoladi sta kazalnika neravnovesja med serotoninom in dopaminom
Napad lakote ali želja po čokoladi sta kazalnika neravnovesja med serotoninom in dopaminom. Ne smemo pozabiti, da se do 80 odstotkov serotonina, hormona sreče, tvori v črevesju.
Serotonin je tudi pomemben aktivator živca klateža, to je 10. možganski živec, ki prek črevesja direktno komunicira z našimi možgani. Če imamo veliko mikrobov, ki serotonin presnavljajo in ga proizvajajo, smo deležni več pozitivnih učinkov tega hormona, ki vpliva na razpoloženje. Na povečano količino produkcije serotonina s pomočjo črevesnih bakterij vplivajo kompleksna, težje razgradljiva hranila, polifenoli in rastlinska hrana. Nasprotni so jim enostavni sladkorji, monosharidi, glukoza in zelo enostavno razgradljivi disaharidi, npr. saharoza. Bolj kompleksi saharidi, ki jih najdemo v sadju, so z vidika mikrobioma zaželeni.
Kako že v otroštvu nastane zdrav mikrobiom in vpliva na imunski sistem
Otrok dobi prve mikrobe že ob porodu (inokulacija mikrobov), če je bil rojen po naravni poti. Pri carskem rezu dobi druge vrste mikrobov – takšne, kot so na koži. Številne študije so pokazale, da je za učenje imunskega sistema pomembno, kako je otrok rojen in ali je dojen. Imunski sistem otroka, ki je rojen s carskim rezom, je prikrajšan za spoznavanje z bifido in laktobakterijami, termofilnimi streptokoki in posledice tega se lahko pokažejo kasneje v zreli dobi, saj so ti vplivi dolgotrajni in postopoma vplivajo na naš organizem.
Način poroda in to, ali se otrok doji, vpliva na nastanek njegovega mikrobioma in tudi na način delovanja imunskega sistema. Če se tega ni naučil vsega v času, ko je bil najbolj dovzeten za učenje, to je v prvih tednih življenja pa nekje do prvega leta, je lahko imunski sistem popolnoma napačno nastavljen.
Vsekakor ob tem ne smemo pozabiti omeniti, da so patogeni mikrobi v prvih nekaj dneh izredno problematični pri otrocih in porodnicah, ker so po porodu oboji zelo dovzetni za okužbe, saj popkovnica predstavlja odprto rano in okužba lahko povzroči sepso.
Mama in otrok sta tesno povezana in imata enak mikrobiom. Mama omogoča prvi stik otroka in njegovega imunskega sistema z mikrobi. V prvih mesecih se otrokov imunski sistem pospešeno uči, katere snovi so zanj nevarne in katere ne. Kasneje ga še nadgrajuje, če je izpostavljenost otroka mikrobom raznovrstna. Zato je ključno, koliko in kakšnim bakterijam, vključno z mikrobi, ki so prisotni v različni umazaniji, je otrok izpostavljen. Zelo čisto okolje naredi več slabega saj v skrajnih primerih lahko vodi v sindrom sterilnega okolja, kar za razvoj zdravega otroka ni dobro.
Kot primer. Zanimiva študija je bila narejena v vasi na meji med Rusijo in Finsko, kjer so otroci na finski strani imeli bistveno več alergijskih reakcij. Vzrok za to je bil, ker so finski starši bolj skrbeli za “čistočo” in so se otroci manj igrali na prostem. Zaradi tega so bili manj izpostavljeni okolju in se njihov imunski sistem ni mogel spoznati z okoljem.
Glede na to, da otrok dobi prvo informacijo o mikrobih ob porodu, ko se spozna z mikrobi reproduktivnega traka, ni vseeno, v kakšnem stanju je reproduktivni trak. Pomembno je, da je mikrobiom v tem delu uravnotežen in da otrok prevzame čim več, kar mu bo kasneje zelo koristilo. Zato je pri nosečnicah prehrana toliko bolj pomembna in če je neustrezna, se lahko otroku že ob rojstvu naredi ogromna škoda.
Znaki, da je tvoj mikrobiom v neravnovesju
Bolezni so že skrajni alarmantni znak, da je mikrobiom v neravnovesju. Kako lahko stanje spoznamo prej?
Že pregled po dnevih poda dobro sliko, kakšna je naša hrana in kako jo uživamo. Dostikrat se nam zdi hrana izredno pestra in okusna, ampak v tem obstaja tudi zanka, kajti hrana, ki jo jemo, tudi spreminja naš okus, na kar pa lahko zelo vpliva naš mikrobiom.
Ljudje, ki imajo neuravnotežen črevesni mikrobiom, težje jedo uravnoteženo in zdravo hrano, kot so sadje, zelena solata, oreščki, ali si naberejo robidnice, gredo v gozd po kostanj … V prvi vrsti nimajo energije, da bi se jim dalo to narediti, po drugi strani jim ta hrana ne prija in jim okus ni všeč. Tako na primer tudi ne morejo pojesti surovega korenja ali kislega zelja, spiti kefirja … To je že znak, da je okus spremenjen in lahko kaže na neravnovesje v črevesnem mikrobiomu. Pomanjkanje energije in upad moči pri športnikih je prav tako lahko znak neravnovesja in začetek problema.
Najboljši in pravočasen znak stanja črevesnega mikrobioma je to, kaj človek je. To pomeni na primer, da se ob koncu tedna vpraša, kaj je ta teden jedel in kako. Če smo dovolj samokritični, bomo hitro videli, ali je bil jedilnik ustrezen ali ne. Pri tem hiter tempo življenja ne bi smel biti izgovor. Če je, je to lahko velika škoda za naše zdravje.
