“Hiperfiksacija pomeni, da se na nekaj osredotočimo z izjemno intenzivnostjo. To je lahko interes, hobi, določena oseba ali kraj – kadar pa postane človek popolnoma vpet v to, pogosto začne zanemarjati druge vidike svojega življenja,” je za Time pojasnila psihoterapevtka Saba Harouni Lurie.
Klinična psihologinja Julie Landry, ki je specializirana za ADHD in avtizem, dodaja, da je razlika med običajno osredotočenostjo in hiperfiksacijo predvsem v njeni intenzivnosti. “Gre za stanje, ki pogosto popolnoma prevzame posameznika – tako zelo, da druge stvari enostavno izginejo iz njegovega fokusa.“
Primeri hiperfiksacije so denimo poslušanje istega albuma znova in znova, večurno gledanje iste serije, neprestano ukvarjanje s športom, obsežno raziskovanje specifičnih tem, ročna dela, itd. Osebe s hiperfiksacijo pogosto ure in ure govorijo o svojem interesu, iščejo dodatne informacije in v dejavnost vlagajo večino svojega časa.
Posledično pa lahko začnejo trpeti drugi vidiki življenja – socialni odnosi, delo, šola ali celo osnovna skrb za sebe. “Zaradi hiperfiksacije lahko celo zanemarimo bližnje ali osebno higieno,” opozarja Landryjeva. Pogosto se posamezniki počutijo ujeti v to osredotočenost, kot da so padli v zajčjo luknjo, iz katere je težko iti.
Kdo je najbolj dovzeten za hiperfiksacijo?
Hiperfiksacija se lahko pojavi pri vsakomur, vendar se pogosteje pojavlja pri ljudeh z ADHD, motnjami avtističnega spektra in nekaterimi oblikami anksioznosti, kot je obsesivno-kompulzivna motnja (OKM). Pri ljudeh se lahko različno izraža, pravi psihiater dr. Zishan Khan. Navede primer pacienta z avtizmom, ki ga fascinirajo sesalniki – pozna vse modele in natančno delovanje. “To je klasičen primer hiperfiksacije – popolna vpetost v eno področje,” pravi.
Pri ljudeh z ADHD je pojav lahko videti paradoksen – čeprav so znani po težavah z zbranostjo, se lahko pri zelo stimulativnih dejavnostih ‘zataknejo’ v stanju popolne osredotočenosti, v katerem izgubljajo občutek za čas.
Pri osebah z OKM pa se hiperfiksacija pogosto izraža v obliki vsiljivih misli – na primer, kot obsedenost s čiščenjem zaradi strahu pred okužbo ali z določenimi osebami.
Poleg izzivov ima hiperfiksacija lahko tudi pozitivne strani
Strokovnjaki se strinjajo, da hiperfiksacija sama po sebi ni nujno negativna. Lahko spodbuja strast, ustvarjalnost in poglobljeno znanje.
Denimo, študent, ki s hiperfiksacijo na literaturo 17. stoletja, bo verjetno pisal izjemno poglobljene eseje. Nekateri odrasli z avtizmom so svojo otroško hiperfiksacijo preoblikovali v uspešno kariero. “Če že naravno vlagate ogromno časa v neko temo, zakaj tega ne bi uporabili za uspešno kariero?” sprašuje Landryjeva.
Poleg tega je lahko posebni interes tudi vir udobja, sprostitve, pa tudi način povezovanja z drugimi – na primer prek skupin s skupnimi interesi.
A kljub tem pozitivnim vidikom hiperfiksacija lahko povzroča težave. Otroci lahko zaostajajo v šoli, odrasli imajo težave z delovno učinkovitostjo ali zapadejo v čezmerno trošenje. Pogosto posamezniki s hiperfiksacijo začnejo iskati pomoč šele, ko začnejo na težavo opozarjati bližnji.
Kako obvladati hiperfiksacijo
Strokovnjaki priporočajo več strategij, s katerimi lahko obvladamo hiperfiksacijo in izkoristimo njene prednosti, ne da bi škodljivo vplivala na druge življenjske vidike.
1. Postavite si časovne omejitve
Če veste, da vas neka dejavnost hitro povleče vase, si nastavite alarm. “Ne govorite si: ‘Samo še 10 minut’, ampak resnično prekinite dejavnost, brez izgovorov,” svetuje Khan.
2. Poiščite sogovornika ali odgovorno osebo
Če zaradi hiperfiksacije trpijo odnosi, vključite bližnje v svoj interes – ali jih prosite, naj vam pomagajo postaviti meje. “Če nekdo nenehno govori o mačkah, lahko bližnji nežno opozori: ‘Hej, morda bi se lahko malo pogovorila tudi o čem drugem’,” pravi Landryjeva.
3. Preusmerite otrokov interes v koristno dejavnost
Če ima otrok izrazito zanimanje za neko področje, ga lahko uporabimo kot izhodišče za razvoj širših veščin. “Če je navdušen nad Minecraftom, ga lahko usmerite proti arhitekturi ali programiranju,” predlaga Khan. Pomembno je tudi, da otroka spomnite na osnovne potrebe – prehrano, gibanje, počitek.
Vir: Time. Dostopno na: What a Hyperfixation Really Is. April: 2025
