Hemoroidi: Ima jih vsak četrti. Kako jih zdraviti?

Ženska se drži za zadnjico, simbolni prikaz težav s hemoroidi
Foto: Profimedia

Hemoroidalna bolezen oziroma hemoroidi so zelo pogosta zdravstvena tegoba, ima jih kar vsak četrti odrasel človek. Ne gre za nevarno bolezen, vendar pa zelo poslabšuje kakovost življenja.

Tako pravi kirurg prim. Valentin Sojar, dr. med., iz medicinskega centra Iatros, v katerem deluje tudi proktološka ambulanta. Kot pravi, pri njih zaradi hemoroidov vsako leto poišče pomoč 3.000 bolnikov. Hemoroidi se pogosteje pojavljajo pri prekomerno težkih osebah, pri ženskah, zlasti v času nosečnosti in po porodu, ter pri starejših ljudeh.

Kaj so hemoroidi?

Prim. Sojar pojasni, da so hemoroidi naravne blazinice, ki jih imamo ljudje v končnem delu črevesja oziroma danke in ki pomagajo uravnavati odvajanje vetrov in blata. “Zaradi različnih vzrokov, denimo zaradi oslabljene elastičnosti tkiv, napenjanja pri odvajanju blata, povečanega pritiska v trebuhu (kot je v času nosečnosti ali ob porodu), se te blazinice oziroma hemoroidi povečajo – začnejo izgledati kot nekakšne gobaste strukture. Do povečanja pride, ker se pomnožijo notranje žile, ki pa lahko že ob nežnem pritisku, kakršen je denimo pri odvajanju blata, povzročajo težave,” pojasni.

Glavni simptomi hemoroidalne bolezni (hemoroidov) so krvavitve iz zadnjika brez bolečin, vlaženje zadnjika (in posledično umazano perilo) ter izpadanje teh “gobastih” struktur črevesja iz danke.

Zunanji in notranji hemoroidi

Hemoroidi se nahajajo pod kožo ob zadnjiku (gre za tako imenovane zunanje hemoroide) ali v črevesju (notranji hemoroidi). Stanji se izražata in zdravita drugače, pravi sogovornik.

Zunanji hemoroidi se lahko pojavijo kot kožne gube ali krvni strdek oziroma tromboza. “Razlog za to je, da je ob zadnjiku veliko žil, ki se ob odvajanju lahko napenjajo in lahko pride do nastanka tromboze. To se kaže kot nenadoma nastala boleča oteklina v predelu zadnjika, ki lahko zakrvavi,” razloži prim. Sojar. Zunanje hemoroide s trombozo, ki je tudi edina boleča oblika te bolezni, se običajno zdravi kirurško.

Notranji hemoroidi pa so del črevesa, zato se težave z njimi kažejo predvsem s krvavitvijo, z vlaženjem zadnjika (kar lahko vodi v srbečico in vnetje ter umazano perilo) ter z izpadanjem iz zadnjika.

Notranji hemoroidi se delijo po stopnjah:

  • 1. stopnja: Malo povečani hemoroidi, ki ob odvajanju blata lahko zakrvavijo.
  • 2. stopnja: Poleg krvavitve lahko hemoroidi ob odvajanju blata izpadejo, vendar se sami vrnejo v nazaj.
  • 3. stopnja: Hemoroidi so sestavljeni iz enega ali več vozličkov, ki pri napenjanju zdrknejo iz zadnjične odprtine in se po odvajanju blata sami ne vrnejo v zadnjični kanal. Potrebno je zdravljenje.
  • 4. stopnja: Hemoroide sami ne moremo več potisniti v zadnjični kanal in nakazujejo na poslabšanje bolezni.

Hemoroidi niso nevarni, zelo pa poslabšajo kakovost življenja

Po besedah sogovornika je hemoroidalna bolezen nekaj, kar nastaja dlje časa. Popolnoma preprečiti se je ne da, lahko pa se zmanjša tveganje za nastanek. Pri tem so pomembni:

  • skrb za urejeno odvajanje blata – da se pri odvajanju ne napenjamo in da blato ni pretrde konsistence;
  • uživanje uravnotežene in raznolike prehrane z veliko vlakninami;
  • skrb za zadostno telesno aktivnost;
  • po umivanju si predel okoli zadnjika namažimo z mastno in nevtralno kremo, saj je predel okoli zadnjika podoben predelu okoli ust, rad hitro razpoka ali zakrvavi.

Krvavitev iz zadnjika: Alarmanten znak, ki zahteva pregled pri zdravniku

“Krvavitev iz zadnjika je alarmanten znak, ki zahteva pregled pri zdravniku, saj je lahko vzrok tudi kakšna bolj resna bolezen,” poudarja prim. Sojar. Zdravnik nato oceni stanje in presodi, če je potreben pregled pri proktologu. “Vsaka krvavitev iz zadnjika ne zahteva pregleda pri proktologu, je pa to najpogostejši razlog, da ljudje iščejo pomoč v proktološki ambulanti.

Sogovornik pove, da zdravljenje hemoroidalne bolezne ni nujno, saj ne ogroža življenja, se pa z njim blaži simptome in njihov negativni vpliv na kakovost življenja. “Zdravljenje hemoroidov je široko in odvisno tudi od simptomov, predvsem pa je treba biti najprej prepričan, da težave povzročajo res hemoroidi in ne kaj drugega,” opozarja.

Ukrepanje ob pojavu težav zaradi notranjih hemoroidov:

  • Če je težava preveč trdo blato, je treba poskrbeti, da bo konsistenca blata mehkejša. Pri tem lahko pomagata sprememba v načinu prehranjevanja in več gibanja.
  • Izogibanje prehrani, ki poslabša simptome hemoroidov (na primer močne začimbe).
  • Uporaba lokalnih mazil in svečk, namenjenih lajšanju hemoroidnih težav.
  • Zdravljenje z zdravili (flavonoidi), ki zmanjšujejo pritisk v žilah in na ta način “zmanjšajo” hemoroide, kar vodi v manj krvavitev in izpadanje iz črevesja. Na voljo so brez recepta.

Včasih so hemoroidom rekli zlata žila, ker je treba biti pri zdravljenju vztrajen kot pri iskanju zlata. In če je zlato težko najti, se pa hemoroidi na drugi strani zelo radi ponavljajo.

Ženska se v zdravniški ordinaciji pogovarja z zdravnikom
Foto: Profimedia

Če zdravila ne pomagajo …

Če simptomi kljub zgoraj naštetim ukrepom vztrajajo in hemoroidi povzročajo težave, se jih po besedah prim. Valentin Sojarja lahko zdravi z različnimi intervencijskimi postopki:

  • Podvezovanje z gumico: Z gumico se podveže hemoroidalni vozlič. Ustavitev dotoka krvi v ta del povzroči, da s časoma odpade. Vendar je ta način lahko povezan z zapleti, kot sta vnetje ali krvavitev.
  • Sklerozacija: V hemoroide se vbrizga zdravilo, ki zamaši žile, in povzroči, da se zmanjšajo. To zdravilo ni nujno tako učinkovito.
  • Operativni poseg: S kirurškim posegom se lahko učinkovito odstrani vse problematično tkivo, vendar je težava, da je poseg oziroma okrevanje po takem posegu precej boleče, poleg tega lahko pride do poškodbe mišice in s tem do nehotenega odvajanja blata.
  • Laserska ablacija: Je novejša metoda, podobno učinkovita kot klasičen operativni poseg, s tem, da je okrevanje hitrejše in manj boleče.
  • Nekatere druge metode, ki se izvajajo redkeje.

Čisto vsi pacienti niso primerni za vsak način zdravljenja. O tem, kateri poseg je primeren za posameznega pacienta, oceni proktolog, sklene prim. Valentin Sojar.

Avtor
Piše

Noemi Kandus

Medicinske raziskave, javno zdravje, pomen preventive in razumevanje kompleksnih zdravstvenih tem so področja, ki me že od nekdaj navdušujejo. Moje novinarsko delo obsega širok spekter medijev, od digitalnih platform do uglednih tiskanih publikacij, kjer s predanostjo raziskujem in predstavljam najnovejša znanstvena dognanja na razumljiv način. V svojem delu vidim poslanstvo povezovanja medicinske stroke z javnostjo in prispevanja k boljši zdravstveni pismenosti. Če imate kakršen koli komentar na članek ali vprašanja, mi pišite na [email protected].
Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
164,701
29.04.2025 ob 15:04
299,415
29.04.2025 ob 20:09
113,129
29.04.2025 ob 23:23
Preberi več

Več novic

Chat

New Report

Close