Raziskava, ki so jo vodili znanstveniki z Univerze v Oxfordu, ugotavlja, da so okoljski dejavniki (življenjski slog in življenjski pogoji) kar desetkrat pomembnejši od genetike pri vplivu na dolgoživost in zgodnjo smrtnost, poroča Euro News. Študija je bila objavljena v reviji Nature Medicine.
Po podatkih študije, ki je vključevala skoraj pol milijona ljudi v Združenem kraljestvu, dejavniki, kot so starost, spol in okoljski dejavniki – skupno znani kot eksposom – pojasnjujejo približno 66 odstotkov tveganja za umrljivost.
Kako življenjski slog oblikuje zdravje?
Raziskovalci so pri udeležencih ugotavljali genetska tveganja za 22 bolezni, spremljali pogoste zdravstvene težave, kot so debelost, visok krvni tlak in dislipidemija, ter s pomočjo beljakovin iz njihove krvi merili, kako hitro se ljudje biološko starajo.
Raziskovalci so sprva analizirali 164 okoljskih dejavnikov in jih nato zožili na 25 ključnih meril, povezanih s smrtnostjo in biološkim staranjem. Med njimi so raven izobrazbe, dohodek gospodinjstva, zaposlitev, kakovost spanja, telesna vadba, kajenje, socialna podpora, duševno zdravje, telesna teža v otroštvu, in kajenje matere ob dojenčku.
Čeprav so imeli omenjeni posamezni dejavniki majhen vpliv, so v kombinaciji skozi celotno življenje močno vplivali na zdravstveno stanje in tveganje za umrljivost posameznika. “Resnično življenje je kompleksno. Vsi ti dejavniki se prepletajo in vplivajo drug na drugega,” je poudaril Austin Argentieri, prvi avtor študije in raziskovalec na Univerzi Harvard.
Študija je pokazala, da je vpliv genetike in okolja različen pri posameznih boleznih. Genetska tveganja so imela večjo vlogo pri demenci ter raku dojk, prostate in debelega črevesa, medtem ko so bili pri boleznih pljuč, srca in jeter ključni okoljski dejavniki.
“Naši geni ne določajo naše prihodnosti”
Kljub omejitvam študije, kot so njena osredotočenost na eno državo, neupoštevanje morebitnih dejavnikov, ki prav tako vplivajo na zdravje, in dejstvo, da raziskava ne dokazuje vzročne povezanosti, temveč le korelacijo, strokovnjaki poudarjajo pomen ugotovitev za javno zdravje.
Neodvisni raziskovalci menijo, da študija nudi dragocene smernice za oblikovanje politik, ki bi lahko izboljšale zdravje prebivalstva. Dr. Stephen Burgess, biostatistik z Univerze v Cambridgeu, ki ni sodeloval v študiji, je poudaril: “Naši geni ne določajo naše prihodnosti. Genetika lahko vpliva na naše predispozicije, vendar je na koncu naša odločitev, kako bomo živeli svoje življenje.”
Vir: Euro News: Scientists find lifestyle and living conditions have greater impact on healthy ageing than genes. Dostopno na: Scientists find lifestyle and living conditions have greater impact on healthy ageing than genes. Zadnji dostop: Februar 2025
