Kako z domišljavci?
Kako v reali komunicirate z domišljavci? Jim poskušate nasprotovati, jih “spametovati” ali pa se jim izognete? Namreč, včasih me prime, da bi kakšnemu domišljavcu ali domišljavki nekaj rekla, pa se ugriznem v jezik…..samo njih nič ne izuči. Vsak dan znova poslušati, kako je nekdo pameten, sposoben, nenadomestljiv, nepogrešljiv, mučenik ali mučenica na delovnem mestu je precej težko. Najbolj pa mi gredo na živce tisti, ki v vsem pretiravajo – če pomijejo tri skodelice, je to gora posode, če govorijo s tremi osebami, so bili cel dan na telefonu, če se za njihovo delo zahvali ena oseba, to prikažejo kot, da rešujejo svet. Težava pri takih je tudi, da dramatizirajo in so mojstri izmišljevanja – opozoriš ga na malenkost, iz tega pa naredi celo štalo.
Odvisno v kakšnih okoliščinah naletim na njih.
Če je to kdo od domačih, mu enostavno rečem, da ni treba pretiravat.
Če se zgodi v kakšni družbi, in se recimo nekdo blazno hvali z ne vem čim, mu dam jasno vedet, da me in k.. briga, kaj vse on ima in dela. Ampak tko na tak bolj prefinjen način, ne ravno direktno.
Če je na službenem mestu, tudi običajno rečem, da ni treba pretiravat.
Večino časa jih pa ignoriram.
Bi kaj napisal samo trenutno ne morem, ker rešujem svet;-)))[/quote]
Mucek, ne zafrkavaj se, to je resno vprašanje. ;-)) Kaj bi ti naredil v mojem primeru?
Jalapena – si bom zapomnila tisto, kar si napisala. Kul. :))[/quote]
Nič pametnega. Ker tudi sam pretiravam, malo za dramo, malo pa za hec. Če je tip mučenika, samo bi ga verejteno res moral imeti zadosti, bi ga vprašal, če ga pribijemo še na križ da ga bomo lahko spodobno častili., Kar se pospravljanja tiče, pa lahko vprašaš, če je bilo to prej, ko je rešil svet ali pozneje. Nekaj v tem smislu. Samo to je čisto na zadnjem mestu, ker bo verjetno mir pred njim in to za dolgo. Normalno se ne da narediti nič, razen umika. Je pa vprašanje, ali je to res domišljavec, drama queen, ali zafrkant.
Ne razumem te. Pišeš, da jim raje nič ne rečeš, hkrati pa, da jih nič ne izuči.[/quote]
Saj z molkom lahko tudi veliko rečeš. Odraslih oseb ni mogoče spreminjati. Če je nekdo nastopač, domišljav že vrsto let, ga tudi moja beseda ne bo spremenila.[/quote]
Z besedami ga čez noč spremenila res ne boš in to tudi ni tvoja naloga, bo pa morda čez čas spredvidel, da njegova samopodoba ni enaka podobi, ki jo imajo o njem drugi. Ti misliš, da on tvoj molk dojema kot neodobravanje, ampak on ga dojema kot tiho potrditev, torej je še vedno prepričan, da dela dobro in je izjemen. Saj mu ni treba nasprotovati v stilu, ti si pa res domišljav, narcisoiden, pretiravaš …, ampak na njegovo goro posode na primer omeniš, da so tri skodelice pa težko gora posode ali pa da si ne predstavljaš, kaj je potem posoda po obroku za deset ljudi, če so že tri skodelice gora posode, pa da trije pogovori vzamejo xy časa, ne ves dan … Res pa je, da ga boš s tem vsakič znova onerazpoložila, ker bo pač trčil ob nekoga, ki ga niti ne občuduje niti mu ne dovoli, da bi se nemoteno kopal v soju lastne pomembnost, in bo vzdušje zato slabše, slabše volje pa boš tudi ti, ko boš videla, da se od njega vse odbija kot od teflona, ker bo čez eno uro naredil isto. Zato se moraš najprej odločiti, ali se ti ljubi ukvarjati s takšnim človekom ali ne. Ampak če se ti ne, se res nimaš pravice pritoževati, da je nekdo domišljavec, ker ga ti s svojim obnašanjem v tem podpiraš in ga spodbujaš.
Imamo enega takega sodelavca, ki je sicer čisto ok, ampak ga zna zanest v samohvalo in pretiravanje. Ga ponavadi zignoriramo ali pa malo pohecamo – a si spet not padu? saj se ni treba tako napihovat, saj vemo, da si najjači! itd… se je že malo umiril, ko vidi da pri nas to ne pali. Je pa očitno tako navajen od prej, verjetno iz moške družbe, kjer kar tekmujejo, kdo je največji frajer.
če poveš, kaj več o svojem delu oziroma kje se ti to dogaja, ti lahko kaj svmetujem.
je pa tako
problem ni v njih, problem je v tebi. Ker si šibka, mehka in nimaš samoazvesti. bojiš se takih ljudi. zdaj če si jim naredrejena pol nevidim problema. če si jim kao nadrejena, si pa nisi, v smislu da jim mora ukazovat pa nimas nobenega vzvoda za sankcioniranje potem si pač najebala, is pa sama kriva da is sprejela tako pozicijo, kar naju spet vrne na tvojo osebnost in sposobnosti. če si tem ljudme enakovredna , pa pač premisli, če si za to službo. če si med volkovi moraš z njimi tulit če ne te požrejo.če bi ti bila, spsobna atletinja, neka športnica huda, neka fizicno mocna oseba ki bi znala kaj od juda recimo, bi lepo shajala. sedaj pa požiraš to naduto sranje. takih ljusi je povsod dost. pač nepsobni ljudje, ki so se tekom laifa naucili LAPAT IN GOBEZADT. če imaš zaledje jih odjebi z vprašanji? saj če si tak bogi pa tok delaš je mogoče to prezahtevna sluzba, mogoče opozoriš šefa da nekdo tarna kako mu je tezko delat?! d fesjt trpi poleg. da je preutrujen. da mi zelis samo najbolje. kako ne!!! zahrptno kot oni. ne gre drugače. al idi stran ali pa začni isto delat. najdi dookaze zoper te ljudi. obremenilne dokaze. če recimo ni zaželjeno da hodijo nekam pit v neki druzbi, jih slikas v tej druzbi kako lokajo in kadijo travo. znajdi se. to je vojna. socijalna vojna. in v vojni je dovoljeno vse!!!!!! VSE!!! kar ni z zakonom izrecno prepovedano. grdo obnasanje ni prepovedano!!!