Sorodniku želim podariti brezplačno življenjsko služnost na svoji nepremičnini. Hkrati bi se želela že vnaprej zavarovati (za primer kasnejšega neprimernega vedenja in postopanja z mano) z neko njegovo “bianko izjavo”, da se tej služnosti odpoveduje. Ali je to mogoče storiti….

Ne služnost je odplačna ali neodplačna, pogojna pa ne obstaja.

Šlo bi za neodplačno služnost, za izjavo pa itak ne bi nihče vedel razen mene in obdarovanca???

Zakaj potem sploh mešaš uradno služnost zraven? Sklenita pogodbo za nedoločen čas za en evro z vsemi običajnimi in tvojimi posebnimi določili in čav miki.

Vse v redu in prav, vendar hočemo ti povedat, da taka izjava oziroma taka pogojna določila nimajo nobene pravne veljave. Je ali ni, vseeno. na njo se ne boš mogla nikoli in nikdar sklicevati.

Pa mu daj služnost za eno leto z možnostjo podaljšanja. In potem vsako leto podaljšuj za eno leto. Če se bo slučajno obnašal neprimerno, mu pa ne podaljšaš 😉

Edino kar boš lahko preklicala je služnost na uporabo do preklica (točno ta besedna zveza), obvezno pismeno, overjeno pri notarju oz na upravni enoti.
To pomeni, da mu dovoliš, a si obdržiš pravico do preklica. Vse ostalo se bo lahko vpisal v zk po 10letih uporabe poti kot posestnik (ti boš pa še vedno lastnica, ki plačuje davke 😉 in mu ne boš mogla več preklicat poti četudi bo/bi takrat imel še x drugih dostopov.

Že vprašanje je “kr neki”, odgovori pa tudi. Kakšna služnostna pravica naj bi se ustanovila? Stvarna služnost, npr. hoje in vožnje, poti, dovolitve postavitve elektro priključka, ipd.? Ali osebna služnost – stanovanja npr., vezana na točno določeno osebo? Služnostna pravica nastane navadno s pogodbo. V njej se določi obseg in trajanje služnostne pravice. Pri osebnih služnostnih pogosto do smrti upravičenca, lahko pa tudi za določen čas, ki ga je treba opredeliti. Stvarne služnosti se ustanavljajo navadno za nedoločen čas, v korist vsakokratnega imetnika gospodujoče nepremičnine. Pogodbo se mora obvezno overjati pri notarju in ne na upravnih enotah! Za vse postopke v zvezi z zemljiško knjigo so namreč izključno pristojni le notarji. Služnostna pravica se mora vpisati v zemljiško knjigo. Služnostna pravica se lahko vknjiži za določen čas, do določenega datuma in se po potrebi podaljšuje, lahko pa se za nedoločen čas, do smrti upravičenca. Event. bi lahko služnostni zavezanec in upravičenec že vnaprej podpisala izjavo o prenehanju služnostne pravice, podpis bi moral upravičenec overiti pri notarju in v primeru kršenja pogodbe bi se služnostna pravica lahko izbrisala iz zemljiške knjige. Kako pa bi se doseglo, da bi se služnostni upravičenec dejansko odrekel služnostni pravici in nehal uporabljati nepremičnino, je pa že druga zgodba. Priporočam služnost za določen čas in podaljšanje po izteku časa, kar je stroškovno sicer malce dražje, ker je treba vsakokrat podaljševati in overjati pogodbo ali anekse, s stališča pravne varnosti lastnika nepremičnine pa bolj sigurno.