Hčerka je nadarjena za jezike, sin pa žal ne, ravno tako nisem jaz. Hčerka je stara 16 let, sin pa 12. Nekako ji ni bilo všeč, da bi sedaj morala inštruirati brata. Rekla sem, naj si izbere en dan v tednu, da se ne pozabi in ga takrat eno uro uči angleščine. Ponudila sem ji majhno nagrado, sedaj pa ne vem ali ravnam prav, saj ima že itak žepnino in naj bi si družinski člani pomagali med seboj brezplačno. Prva ura je bila odlična, lepo sta se učila, no upam da tako nadaljujemo.

kaj pa če pod nagradno recimo smatraš kako čokoldo? darila v stilu čokolada, morda kaka kozmetika na vsake kvatre se mi ne zdi sporno

Prav je, da ji plačaš, saj si ti odgovorna za svojega sina, torej je tvoka dolžnost, da se z njim učiš. Hčerkina dolžnost bo, da se uči s svojimi otroci.

Naj brat oddela s kaksnimi deli, ki bodo opravljena namesto nje.

Jest tudi ne bi žepnine spreminjala, ampak bi ji pomoč v skupnem sodelovanju štela kot bonus. Kakšen priboljšek – pa tu ni mišljeno potem, ko bi sine imel odlično, da že ferarja dobi.

Če tamala obvlada angleščino, se naj z njim angleško pogovarja, namesto da fiksno nekdo obstaja v slovnici. Potem bosta pa še tiste “sva, sma in ostalo, kar pri slovenštini, ni, obdelala).

Ne vidim razloga za plačevanja medsebojne pomoči med družinskimi člani. Ampak, ko enkrat obljubiš, je to to.

Mislim grozno!!! Pa kaj je res vse denar pokvaril??? Kako plačevat hči, da inštruira lastnega brata!!!
To samo učiš otroka, kako brez denarja/nagrade ni nič. Tudi, če boš hči kupila čokolado je pač to denar. Halo.
Čez par let bo hči pričakovala, da ji fant plača, če hoče z njo na sprehod.

Meni je to dober predlog.

Dolžnost hčerke ni, da uči brata.
Starši pa bi morali za sina najeti inštruktorja in ga prav tako plačati. V čem vidiš torej tu kaj spornega???

Eni pa dramatiz8irate do skrajnosti. A je avtorica zapisala, da je nagrado prenesla v njen tošl? Kdo sploh zdej pokvarjeno misli?
In ne, če dobiš čokolado, jo požreš, če jo pa želiš sam kupiti, pa za to rabiš denar, ki ga zaslužiš ali ti ga kdo podari. Ne utrujat no. Če osnov ravno ni

p.s. morda bo fant brez nog in jo bo prosil, če lahko kaj za proteze prispeva, če imaš že primerjave. A je to tudi res mogoče s čim se fila mase?
Vesela sem, nekateri vedo, druge bomo pa še malo povprašali, predno bodo same in se ne bodo znašle.

Najprej te vprasam, ce bi tyi sama instruirala sina, bi tudi zahtevala placilo?

Denar je potreben, ampak je tisto zlo, ki pogosto unici druzinske odnose. Jaz bi na tvojem mestu raje ucila otroka, naj si medsebojno pomagata, in upala, da bosta taksno sodelovanje ohranila tudi takrat, ko mene vec ne bo. Placevala je pa nikakor nebi. Fant ji bo pa ob priliki kaksno drugo uslugo naredil za povracilo.

Pregovor pravi, da se najvec naucis, ko druge ucis. Tudi tvoji hci se bo bolj hitro izpopolnila v anglescini, ko bo ucila brata, torej dela tudi sebi uslugo.

To,da mora sin oddelat namesto nje. Vem kako je če ti jeziki ne gredo in potem imaš še “kazen” da moraš nekaj zato počet. Kdo si bo pa potem pomagal,če ne bratje in sestre. Maksimalno kakšna čokolada,pa še to je preveč.

Po eni strani je z večih vidikov absolutno slabo, če se osebi plačuje za pomoč družinskemu članu. Po drugi strani je absolutno krivično, da hči zapravi eno uro za pomoč bratu, a za to ne dobi nič.

Če bi bil na tvojem mestu, bi sinu rekel, naj prevzame od hčerke toliko drugih opravil, da kompenzira čas in trud, ki ga je ona vložila v inštrukcije. Pa seveda moraš tudi ti pokazat hvaležnost pa ni treba z darili, nikakor pa ne z denarjem.

Pa eni ste neverjetni. Bog ne daj, da ima otrok kako dolžnost, nalogo, se čemu odreči, komu pomagati,…..kar travme bo imel celo življenje zaradi tega.

Če je hčerki obljubljena nagrada za pomoč pri učenju – s čimer ni nič narobe, je prav, da se tega držite. Sem pa mnenja, da ni tvoj sin tisti, ki bi moral nekaj narediti za njo oziroma namesto nje. Saj če mu bi najeli inštruktorja, ga tudi najbrš ne bi sam plačeval, ampak bi ga ti. Torej pusti sina pri miru in hčerki za nagrado (če že ne bi dala denarja) odvzemi kakšno dolžnost. Če je do sedaj naprimer ona odnašala smeti, naj bo to po novem tvoja naloga. Ali pa namesto odvzema dolžnosti dodaj kako ugodnost, ura več na računalniku, je lahko dlje s prijateljico,…….

Neko žepnino je tako moraš dati in to njeno delo je dober način, da si denar prisluži.

Ni ji bilo všeč?! Bi morala biti pa njena dolžnost, ker si ti tako rekla! In beseda, res sem ti hvaležna, da si v podporo bratu (tako tudi mora biti v družinah) bi morala biti dovolj. Glede na to, da si obljubila že nekaj, naj bo to simboličnega pomena, ne denar!

točno tako. ampak današnji starši so pač taki. če pa izraziš svoje mnenje, je pa to vtikanje v njihovo družino, a ne

po tem takem, vsaka pomoč med sorojenci mora biti plačljiva. če razmišljam še naprej, tudi med ostalimi osebami. joj, kam bomo prišli.

Meni je to dober predlog.[/quote]

Odličen predlog! In ne pozabi brat/sin, ne ti ali mož.

Mah, mislim, da večina tukaj spet pretirava. Za začetek si kar prav naredila. Dokler jima ne zalaufa, je zunanja motivacija čisto ok. Če je to denar, je pač denar. Mislim,da je pri šestnajstih veliko bolj dobrodošel, kot pa čokolada. Ko se bodo pokazali rezultati pri ocenah, pa bi jaz izpeljala to tako, da bi oba peljala nekam na pico ali kaj, ker sta tako dobro sodelovala. Ne vem, no, to z denarjem lahko izpelješ tudi na čisto normalen način. Da pač podpiraš intelektualno delo.

moj mož je svoji sestri ZASTONJ položil keramiko po celi hiiši. Sem mnenja da se družini ne računa in da bi tvoja hči bratu lahko pomagala zastonj. Konec koncev bo mogoče tudi ona kdaj potrebovala njega. Si bosta celo življenje kasirala???

Jaz imam sestro in bi se mi zdaj in v najstniških letih zdelo popolnoma noro, da bi si plačevali za pomoč. Nikoli mi ni bilo škoda ure časa zanjo.

Že res, da gre hčeri nekaj časa, ker uči svojega brata. ampak nikakor ni prav, da se jo to plača. Tile otroci so že itak preveč razvajeni. Niso navajeni delat, zdaj ko enkrat malo dela, mu je treba pa plačat.Nikakor plačevati po urah. Mogoče se da ob žepnini še malo doda kak euro in pove, zakaj je dobila stimulacijo.

S tem se strinjam. Medsebojna pomoč.

Pri drugih je spet denar in dolžnost. Torej veliko ljudi ne tem forumu izgleda deluje po tem principu; daj pa ti mogoče pomagam. Medsebojne pomoči pa nikjer.

Ne plačuj hčeri. Ona pomaga bratu, ta pa naj pokaže hvaležnost njej, lahko samo z besedo hvala. Če se bosta pridno učila in zavzela pa oba nagradi s pizzo, čokolado, pač nečem kar imata rada.

Saj ne morem verjet! Plačevat (ali kakorkoli drugače nagrajevat) otroka, da bo sorojencu pomagal pri učenju?? Pa kako vzgajate svojo mularijo no. Vse samo za denar? Še pomoč v družini?
Res ni hčerina dolžnost, da pomaga bratu. Se mi pa zdi taka pomoč čisto naravna in normalna. V mojih časih smo (brezplačno seveda) pri učenju pomagali tudi sošolcem, sosedom, sama sem hodila inštruirat bratranca, z busom, na drug konec mesta… Tudi zdaj, ko smo že krepko odrasli, si z bratom in sestro marsikdaj med seboj kakorkoli pomagamo.
Če se pa 16-letnici obljublja plačilo za učenje z bratom, se pa sploh ne čudim, da tule gor berem, kako potem sorojenci skoz tehtajo, kdo kaj in koliko dobi od staršev, se cufajo za dediščino (dostikrat še ob živih starših) in podobne zadeve…