Sodelavka se je v zadnjem času zelo zredila, od suhice je ratala ena zavaljena prasička in sem jo pač vprašala zakaj se je tako zredila, čisto prijazno sem jo vprašala, da bi ji tudi kaj svetovovala okrog prehrane in športa pa mi je tako nazaj siknila, da se je pač zredila in kaj se to mene tiče, kot da sem jo hotela ubiti. Res nisem hotela nič slabega, ampak ji dat par nasvetov. Ampak če noče pač noče, samo nesramno sikat ji pa tudi ni treba, ker nisem hotela nič slabega. Mah kakšni so ratali ljudje, ponudiš prst vzame pa celo roko. Nima smisla pomagat komurkoli ker tega itak noben ne ceni, ampak še ti kriv izpadeš. Res brezveze.

Veš, včasih ni dobro reči vsega, kar vsakemu. Morda ima pa kakšne težave, ki ti jih ne bo zaupala, ker očitno nista v tako dobrih odnosih, da bi se pogovarjali o takšnih in podobnih stvareh. In zakaj misliš, da bi ti lahko bila njena svetovalka? 😉

Ponudila si ji prst, pa ti ga vsega porinila nazaj, ne pa vzela cele roke.
Glede na tvoj komentar mi je pa jasno kake sorte si. Tudi jaz ne bi želela pomoči od tebe!

Če hočeš koga prizadeti ali užaliti, potem mu reci, da je debel (a) ali da se je zredil (a). Verjemi, prav nihče ni rad debel, vsi bi bili radi elegantni in privlačni.
Ni treba dosti, da se človek lahko zredi: nepravilna prehrana, premalo gibanja, stres in pri tem tolažba s hrano, kakor tudi pri žalostnem razpoloženju, zdravstvene težave, antidepresivi.
Drugič bodi raje tiho. Če res nimaš kaj drugega govoriti s sodelavko, je rajši ne vznemirjaj s takimi vprašanji.
Nič dobronamernega ne vidim v tvojem pisanju, se vidi že po tem, kako jo imenuješ “prasička”. Ali pa ti je strašno dolgčas in si izmišljuješ zgodbice.

Popolna MONA!

Jaz bi bila diplomatska in rajši vprašala “ti, a se je teb ta obleka neki skrčila?”

Že po pisanju sodeč se imaš za nekaj več.

Prav prijazna nisi, kvečjemu malo žleht.

Tudi ti jih boš dobila še fino po buči.Nič ti v življenju ne bo prizanešeno.ZAPOMNI SI TO.

Ne uporabljaj metafor, če jih ne razumeš! (+ sem ziher, da nisi tako postavna, kot si domišljaš)

Poznam dva primera, ko sta se osebi hitro zredili zaradi zdravstvenih težav. Ena od teh sem sama, ker mi zaradi zdr.težav ščitnica ne deluje več. Druga je moja kolegica, ki se je zredila zaradi hormonske terapije. Sama moram biti na dieti 24h na dan, 7 dni tednu, 365 dni v letu. Če nisem, se hitro zredim. Tudi dva kg v enem tednu-traja tudi pol leta da spet shujšam ob normalni prehrani. Res pa nisem aktivni športnik, samo vadba 2-3 x tedensko. Kadar sem v depresivni fazi, bi te na tvoje vtikanje na kratko odpravila. Kadar sem dobre volje, bi ti razložila, kje je moj problem. Pa še moj mož je moral natančno opazovati moje prehranjevanje, da mi je verjel, da se ne prenažiram, ampak moram res malo jesti pa sploh brez pegreh kot je bel kruh, čokolada-sem bila velik čokoholik, alkohola ne pijem itd). Moja teža ni tvoja stvar, zato ti rečem, da se vtikaš v zadeve, ki se te ne tičejo. Ne skrbi, je čustven ali zdravstven razlog odzadaj.

Mene pa zanima nekaj.

Zakaj pa tebe moti da se je zredila. Te glava boli, se ti vrti, ti je slabo…. mi lahko poveš.
Saj te ni vprašala za nasvet še najmanj pomoč.

Tudi jaz sem mnenja, da si malo žleht.

Ko me je moj bivši vprašal, če sem se zredila, sem mu odgovorila z vprašanjem:
“Kaj pa ti, a si imel prometno nesrečo?”
On pa začudeno:
“Zakaj?”
“Ker se ti je odprl airbag.”
:p

O, hvala, tole mi zna prav priti. :)))

Si ji rekla, da to ni uredu ker prej je bila suhica zdaj pa je zavaljena prasička?

Fino je reči takemu človeku, Jojjj kaj se je pa tebi zgodilo prej si bila suhica sedaj si pa zavaljena ko en prasiček, kaj se je zgodilo?

Pričakuj same dobre odgovore:)))

Zdi se mi, da so ti odgovarjale same debele, ki se delajo, da jih njihova teža nič ne moti, v resnici pa bi vsako nahrulile, ki bi si drznila kaj pripomnit na njihovo preveliko težo.

Meni se zdi najbolj normalno, da s sodelavci, s katerimi se vidimo 8 ur vsak dan, rečemo tudi kaj o naši prehrani in teži. Če se ta povečuje, se itak sproti vidi in noben kar lepega dne ne pride v službo s 5 ali 10 kil viška. Seveda je pripomba eni sodelavki z druge pisarne ali drugega dela našega službenega mesta res neumestno reči da se je zredila, s tisto, ki delamo skupaj, pa bi jaz že rekla oz. tudi sem, pa ni bilo nobene zamere. Kateri si ti rekla, da se je zredila, veš sama.

Za moje pojme si ti čudna. Kaj pa skačeš v ljudi… A te je mogoče za pomoč ali nasvet prosila.

Jaz sem se pred leti tudi hitro zredila, pač ena stresna zadeva. Mislim, kot da nisem sama vidla no… Pol pa se najde baba, ki mi da učno uro herbalife-a pa koliko rekreacije potrebujem. Ma ni manjkalo veliko, da bi ji v glavo skočila.

Ja takle je ne, dosti ljudi nima trde kože, pa jih skoraj vsaka beseda zlomi. Tudi jaz sem imel neprijetno izkušnjo, ko sem komentiral (nič nesramno) novo pridobljeno težo enega znanca, pa mi je seveda zelo nemarno nazaj zabrusil. Me je izučilo se malce nazaj držati, zato tudi isto svetujem. Sem pa ugotovil, da je prekomerna teža velikokrat povezana z slabo samopodobo in ta je povod za težo, zato je vsak debel človek nesrečen, tudi če se dela vedno veselega, ravno taki ljudje to delajo iz psihološke samoobrambe.

No ne verjamem, da os odgovoarjale same debele….
V bistvu se ne pogovarjamo o sami teži ampak o odnosu. Če imaš dobre namene in dober odnos z nekom. Potem se o teži pogovarjaš že pri nekaj pridobljenih kilogramih. Nikakor ne čakaš da se nekdo zredi 15 kil ali celo več in potem vsa začudena vprašaš. Kaj pa je s tabo? Ti bom jaz zdaj svetovala kaj jesti in kako telovaditi….

Mar ni tako. Sicre pa mislim da opis prasička ni najbolj primeren za kogarkoli.

Japajade. Hotela si jo špikat in prav ti je povedala nazaj.

Vprašala zakaj se je zredila? A sama ne veš, da se človek zredi od hrane?
Bi ji svetovala okrog prehrane? Če bi sodelavka rabila tvoj nasvet bi te že sama vprašala. In kaj bi ji povedala? Kaj takega kar sama ne ve in ne more poiskat na netu? Bi ji rekla naj manj je in se več giblje misleč da sama ne ve in misliš kakšen dober nasvet bo dobila?

Nekulturno je talati nasvete, če te nihče ne prosi za njih. Zato daj nasvet takrat, ko boš zaprošena zanj. Nisi hotela slabega, a nazivaš jo z zavaljeno prasičko? In želiš potem sama moralizirati, kaj je nesramno. Če je že tvoj jezik tako umazan, kakšne imaš potem šele roke. S katerimi verjetno ne spreminjaš vse v zlato, tako kot ne z jezikom. Ti si njo vprašala, zakaj se je zredila, ona te je vprašala, zakaj se to tebe tiče.
Če bi se zaradi hormonov zredila, ščitnice, bi pa kaj? Moralizirala z nasveti, po katerih te nihče ni vprašal, pa še konkretno ne bi znala svetovati, če tega nisi ravno izkusila.

Ko že ena zgoraj predvideva, da so v teh odgovorih verjetno le same debele – tudi v tem delu, ni dobro na pamet govoriti ali predvidevati, če gre za zmoto.

Zaradi takih namišljenih fint temu čveku krepko pada raven. Se komu sploh ljubi odgovarjati nanje?!

jaz bi vzela tisti tvoj prst,ki siga tako svetniško in nedolžno ponujala, in ti ga porinila v tisto tvojo vtikljivo rit, nato še pa v nos. tako, da bi se enkrat za spremembo s sabo ukvarjala in ne z drugimi.

Tale analogija pa tu ni najbolj na mestu. Bolj je bilo tako: ti si jo dirala s tem tvojim prstom v rano, ona ti je pa z roko eno pripeljala…

Ljudje nočejo nasveta, če te ne prosijo zanga. Prej kot boš to spoznala, boljše bo. Hočem reči, da si pristopila na neprav način in ženska se je odzvala z napadom – najboljša obramba pa je napad.
Jaz sem bila tudi nekaj časa presuha, pa me je na splošno najbolj motilo, če me je nekdo spraševal …. O težavi sem govorila le s tistimi, s katerimi sem si bila zelo blizu.
ČE hočeš, da ti ljudje zaupajo, moram biti najprej prava prijateljica. Ker ljudje se ne zaupajo kar tako drugim ljudem.

Jaz sem po porodniški prišla nazaj v službo, po dolgem času vidim kolegico s trebuhom in ji čestitam v smislu O, zdaj si pa ti na vrsti. Kako lepo.

V resnici se je pa samo zredila in na žalost samo v trebuh. Ampak res je zgledala kot ena nosečnica no. Potem me pa druga kolegica potegne k sebi: “A si nora. Nihče več ne sme niti omeniti trebuha, ne svojega ne njenega. A veš, kolikokrat sliši, če je noseča?”

Za avtorico, če je slučajno resno mislila in velja za vse primere, ko se ponujaš pomagati (upam, da se ponudiš tudi sicer, ne samo za nasvete bivšim suhicam): počakaj na primerno priložnost.