kdaj ti je lahko lepše kot po 40-ih
Res me zanima kdaj ti je lahko lepše kot po 40-ih. Da vzamem sebe za vzorec. Otrok je odrastel, hiša končana, končno sem si privoščila avto svojih sanj, služba dobra, le plačilo bi lahko bilo boljše, zraven še malo hobija , ki mi je v veselje in fajn zaslužim, zdravje nam vsem dobro služi, seks na vrhuncu, skratka skoraj brez skrbi. Mož me še vedno občuduje in tudi njegovi poželjivi pogledi še niso izginili. Tudi on mene še vedno privlači, par las manj, pa kaj zato, še vedno je moj macho.Mlade punce nas imajo že za stare ome, ampak nebi z njimi zamenjala z lepoto niti za mladost. Še vedno zgledam dobro in če bi mi bilo v interesu bi še vedno lahko omrežila kakšnega dobrega tipa, ampak jaz sem zadovoljna v svoji koži, gubice na obrazu me ne motijo, drugod po telesu pa bi se lahko primerjala tudi z marsikatero frkljo.
V glavnem nič mi ne manjka, vsedem se v avto, peljem kamor mi srce poželi, ni več skrbi z majhnim otrokom, varstvom in raznimi otroškini boleznimi, sedenja pri zvezkih, nerganja in nonstop neke kontrole nad tem kaj sme in kaj ne sme, kako do denarja, kdaj bo to pa ono končano,kaj vse je še za postoriti,… Z možem sva se z leti malo odtujila, pa sva zopet priplava nazaj skupaj in uživava trenutke brez, da bi vedno eden imel na skrbi, kaj počne otrok, kaj še vse ima za postorit. Sedaj še samo planirava kam bova šla, koga bova obiskala, kaj si bova privoščila, kje še nisva seksala, uživava zvečer na terasi ob pogledu kaj je zrastlo pod najinimi pridnimi rokami, uživava spoznanje , da nama je uspelo pri vzgoji otroka, da sva ga usmerila na pravo pot. Naj nam bo še naprej z rožicami postlano, ker je bilo skozi leta tudi veliko trnja.
Srečnica, kaj ti naj rečem 🙂 Jaz imam sicer materialno vse, ampak cele dneve delam in ne morem niti spat. Upam, da bo to kar delam uspelo oziroma, da postavim neke trdne temelje temu. Če ne bi delala, bi bila klošar na cesti, pri meni je ali eno ali drugo. Enako je z mojim in je cel živčen. Nimam otrok, pa sem že dokaj pozna, ampak si res ne predstavljam kako bi bilo. Tako da ti žici me še čakajo in nekaj postopkov, da jih bom sploh lahko. Karkoli se lotim, je v mojem življenju povezano s stresom, ne vem pač zakaj je tako. Z lepoto se ne obremenjujem, to in tisto v moji glavi je edina stvar, ko se mi ni bilo treba preveč trudit, ampak oboje ne vem če ti kaj koristi v današnjem svetu…
Ne verejtno ni bila, samo začela je sproščeno uživat. In tudi jaz ti napišem, da so orgazmi po 40. bstveno bolj intenzivni, daljši, bolj zruka, ( seveda, ker poznaš svoje telo, točno veš:), seks je bistveno lepši, boljši kot na začetku zveze, k se še ne poznaš toliko, otroci so ven iz plenic, najstniških muh, več so že od doma, več imaš časa za kvalitetno preživljanje s partnerjem skupaj, če sta pa še po interesih sorodna, je pa to sploh terna. Seveda vse to velja ob predpogoju, da nista ne ti, ne partner zapuščena – torej vitalna, fit, nimata razvad ki niso tolerantne ( kajenje, alkoholizem, soliranje neprestano nakrog), da sta en drugemu še vedno dišeča in prvlačna. In to je zmagovalna kombinacija za nadaljnih vsaj 30 let 🙂
Še lepšejše je, da si star 53, v solidni penziji, oba partnerja vitalna, vikend na morju in že kakšen vnuk. Vse ostalo tako kot zgoraj. Ja, ljudje so šli včasih pri teh letih v penzijo in, če so bili zdravi so in še uživajo še pa još.Ne morem si predsravljati lepšega kot tak mlad upokojen par, ki se sprehaja z roko v roki ob morju. Sanjsko.
Ojoj, sem kakšno leto mlajša, pa si ne želim v penzijo, kaj pa bom cele dneve? Zdrava, polna energije, pa penzionistka? Pa imamo hišo, tudi stanovanje na morju, dela dovolj, biti pa samo gospodinja in doma, to bi me pokončalo.
Vnukov pa tudi še ne, sedaj je čas, da si malo odpočijemo od družinskih obveznosti in malo zaživimo po svojih željah.
In uživamo, kot so že povedale predhodnice.
Pri 40-ih sem živela tako kot ti, popolno. Potem pa se mi je v 5-ih letih sesulo vse, izguba službe, izguba zdravja, smrt v družini, izguba doma…ni, da bi pisala.
Zdaj imam 14 let več in sem na socialni pomoči, sama, v stanovanju,ki mu težko rečeš stanovanje, z zdravjem,ki to več ni.
Tako da: uživaj na polno, resno!
Pri 40. letih sem bila tudi jaz zdrava, na višku vseh moči. Vse je bilo O.K., z otroki ni bilo problemov. Čez par let je prišla mena, cel kup zdravstvenih težav in bilo je konec vsega lepega. Še slabše se je lotilo po 50. letu, bolečine v kosteh, nespečnost, alergija…skratka sranje vrh sranja, potem pa še huda bolezen v družini, smrt in spet druga bolezen in umiranje na obroke. Uživajte življenje, dokler ga lahko, to vam vsem polagam na srce. Vse, kar je lepega traja zelo malo časa, to vedno bolj ugotvaljam!
Potrkaj po lesu,isto je bilo nama.lani pa jaz zdrav kot bik hop infarkt.operacija srca.sedaj sem ok ampak to mi je prekinilo idilo.
Nikoli ne veš ,
Jaz imam ganc novo bajto ,avto bmw,žena svojega.celo multiorgazmična je postala pri 47letu.otroci odrasli in lahko kričiva pr seksu ker sva sama doma v bajti.
Ampak vedno pride ampak .
Lepo se to bere, avtorica.
Malo takih poznam, v moji okolici je veliko takih, ki proti 40. ali celo že pri dopolnjenem 40. komaj rojevajo otroke, tako da jih čaka kar nekaj dela še.
Pa nekako se ne morem otrest občutka, da ti že prej ni bilo slabo, do 40. leta. Če je služba dobra, verjetno gre za enako ali podobno kot prej. Verjetno prej nisi bila brezposelna, pa denarja ti tudi ni manjkalo, če si zgradila hišo. Imaš enega otroka, torej prav razklala na pol se v tem času nisi, tako da si štartala z dobro osnovo.
Vsekakor pa ti privoščim.
Zakaj tipična slovenska fušija in sarkazem mora bit – ne gre brez tega?
Nekateri smo delali pridno že od konca osnovne šole, med srednjo šolo in med študijem, – vse preko študenta ob rednem študijju, s tem pa pridobili odnos in spoštovanje do dela, s pridom izkoristili znanje svojih možganov in fiziko svojih rok, prišli do delovnih navad in do denarja, v zakon primesli kar nekaj prihrankov, ker smo z namenom hranili, si brez pomoči sorodnikov in brez jerbanja ustvarili dom za novo družino in malo čez 40 tudi že odplačali kredite. Brez občutka slabe vesti, da bi nam kdo lahko očital, da se nismo kaj preveč pretegnili – ker smo se pretegovali, od mladosti – naprier jaz že morda 10, 15 let, ko si ti šele začel-a služit svoj denar. in lahko torej brez občutka slabe vesti ali šlepanja na kagarkoli pri 40-ih uživamo to, kar smo si ustvarili.
Zakaj tipična slovenska fušija in sarkazem mora bit – ne gre brez tega?
Nekateri smo delali pridno že od konca osnovne šole, med srednjo šolo in med študijem, – vse preko študenta ob rednem študijju, s tem pa pridobili odnos in spoštovanje do dela, s pridom izkoristili znanje svojih možganov in fiziko svojih rok, prišli do delovnih navad in do denarja, v zakon primesli kar nekaj prihrankov, ker smo z namenom hranili, si brez pomoči sorodnikov in brez jerbanja ustvarili dom za novo družino in malo čez 40 tudi že odplačali kredite. Brez občutka slabe vesti, da bi nam kdo lahko očital, da se nismo kaj preveč pretegnili – ker smo se pretegovali, od mladosti – naprier jaz že morda 10, 15 let, ko si ti šele začel-a služit svoj denar. in lahko torej brez občutka slabe vesti ali šlepanja na kagarkoli pri 40-ih uživamo to, kar smo si ustvarili.[/quote]
???
Ne vem, kje vidiš mojo fovšijo. Res. Niti sarkazma. Še celo sem lepo napisala, da se ne morem otrest občutka, ko berem njen zapis. Če bi bila pokvarjena in fovšljiva, bi napisala, da se hvali, da si izmišljuje, da se njen tekst bere kot en napumpan ego.
Nikjer nisem napisala nič o sebi in nikomur nič ne očitam. Vse kar sem zapisala je verjetno zelo res. Od tega, da je imela dobro službo že prej, tudi denar (nič ji nisem gledala v denarnico od kod ji denar, niti me ne briga), enega samega otroka (vsi vemo, da je težje imeti dva, še težje tri, še težje štiri, poljubno dodajaj, če te je volja….). To so vse samo dejstva! In ji čisto iskreno privoščim, zakaj pa ji ne bi?
Sama nisem več daleč od tam, ne po starosti, ne po ostalih dejstvih.
Fovšija je vse drugo, kot mi ti mečeš naprej s tvojim zapisom, s katerim si se želela izpostavit. Glede na to, da nič ne veš o meni, ti ni treba odgovora niti začeti z “Nekateri smo….bla bla bla”, ker jaz namreč spadam v “Nekateri”.
Lep pozdrav!