Karcinom prostate- URGENTNO!!!
To je iz ene spletni strani (ne moreš priti do nje, ker se to odpre z geslom, zato sem prilepila del tekstov). Tvoji osebi pa želim čim prejšnjo ozdravitev!
Zdravljenje raka prostate
Na splošno je možno reči, da je zdravljenje raka prostate odvisno od gradusa bolezni, velikosti tumorja in prisotnosti pozitivnih bezgavk oziroma oddaljenih metastaz. Ponavadi je rak prostate pri bolnikih starejših od sedemdeset let nižjega gradusa (manj maligen) kot pri mlajših bolnikih, kar pa nikakor ni pravilo. Pri izbiri metode zdravljenja raka na prostati moramo zelo skrbno ocenjevati vse podatke, ki jih o bolezni imamo.
Obsevanje
Obsevanje je lahko zunanje in notranje z vstavitvijo radioaktvnih vložkov – igel v prostato pod kontrolo ultrazvoka.
Zunanje obsevanje pride v poštev samo, če je tumor omejen na prostato, je pa povsem neuspešno, če so prizadete bezgavke ali je prišlo do pojava oddaljenih metastaz. Analize velikega števila obsevanih bolnikov in poznejše kontrolne biopsije pa po nekaj letih pokažejo prisotnost rakavih celic pri velikem številu bolnikov. Torej je možnost , da z obsevanjem povsem uničimo tumor, razmeroma majhna.
Brahiterapija (notranje obsevanje) je pokazala podobne rezultate. V prostato se skozi mednožje pod kontrolo ultrazvoka vstavijo radioaktivne igle, ki potem lokalno obsevajo tumor. Analize govorijo, da kljub skrbni vstavitvi igel pod kontrolo ultrazvoka ne prihaja do enakomernega obsevanja celotne prostate.
Kirurško zdravljenje – radikalna prostatektomija (kirurška odstranitev prostate s semenskimi mešički) je edina metoda, s katero je možno ozdraviti na prostato omejeni tumor. Ključno vprašanje je, kako ugotoviti, da je tumor omejen na prostato in da ni prišlo do mikroskopske razširitve rakavih celic skozi kapsulo prostate v okolno masno tkivo in v regionalne bezgavke (bezgavke v neposredni bližini prostate). Dejansko pri dokaj velikem številu bolnikov pri histološki preiskavi odstranjene prostate ugotavljamo, da rakave celice dosegajo rezno ploskev. Govorimo o pozitivnem kirurškem robu. To pomeni, da je verejtno nekaj rakavih celic ostalo v tkivu okrog prostate. Vse to jasno nakazuje, da moramo pred operacijo kar se da natačno opredeliti gradus in stadij bolezni.
Bolnikov, ki so starejši od sedemdeset let, ne operiramo, neglede na to, da je tumor omejen na prostato. Namreč, pri omejenem raku prostate je pričakovana življenjska doba deset ali več let, povprečna življenska doba moških pa je precej krajša. Torej je pričakovati, da bodo umrli zaradi drugih razlogov in ne zaradi raka na prostati. Zato bi jih bilo nepotrebno izpostaviti tako velikemu kirurškemu posegu.
Več strokovnjakov govori o smislenosti operativnega zdravljenja v primerih, ko smo sigurni, da tumorja v celoti ni možno odstraniti. Predpostavka je, da z odstarnitvijo prostate in s tem največega dela tumorja lažje kontroliramo njegovo nadaljnjo rast ob dodatni hormonalni terapiji.
Pri tem moramo upoštevati vse možne komplikacije operativnega posega.
Te delimo na komplikacije za časa samega operativnega posega in nekaj dni po operaciji ter poznejše komplikacije. Med prve štejemo poškodbe danke med operativnim posegom, tromboze in pljučne embolije nekaj dni po operaciji.V drugo skupino štejemo nekontrolirano uhajanje vode, impotenco in zožitve na mestu šivov sečnice z mehurjem. Nekontrolirano uhajanje vode (inkontinenca) je posledica poškodbe zapiralne mišice, motnje erekcije pa so posledica poškodbe žilnoživčnega snopa, ki poteka neposredno ob prostati. O tem obstajajao različna stališča. Pri velikem številu bolnikov je odstotek impotence tudi do 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Nekateri operaterji poskusijo ohraniti žilnoživčni snop in tako ohraniti možnost erekcije. Drugi menijo, da ima to lahko več negativnih posledic kot koristi. Namreč, tumor se največkrat širi v oklico prav ob tem snopu in bi potem njegova ohranitev lahko kompromitirala radikalnost operativnega posega. Ob tem moramo upoštevati, da je za bolnika zelo pomembna kvaliteta življenja po operativnem posegu. Hkrati se moramo z bolnikom natančno pogovoriti o tem, kaj je za njega najbolj pomembno. Zagotovo je to, da ga rešimo bolezni, vendar o tem mora bolnik sam odločati. Operativni poseg lahko opravimo skozi pristop nad sramnico (retropubična prostatektomija) ali skozi presredek (perinealna prostatektomija). V zadnjih nekaj letih v redkih uroloških centrih po svetu ta poseg opravljaju po laparoskopski metodi. To je za bolnika veliko bolj prijazen poseg, ker je veliko manj invaziven. Operativni poseg se opravi skozi majne vstopne rane na spodnjem trebuhu. Po takem posegu bolnik hitro vstane iz postelje in veliko hitreje zapusti bolnišnico. Po operativnem posegu bolnika redno kontroliramo in spremljamo vrednosti PSA.
Hormonalna terapija
Iz navedenega je jasno, da tudi z radikalno prostatektomijo velikokrat bolnika povsem ne ozdravimo njegove bolezni. V takih primerih se odločamo za dodatno zdravljenje. Enako je v primerih, ko se zaradi gradusa in stadija bolezni ne odločimo za prej navedene oblike zdravljenja. Takrat bolniku priporočamo hormonalno zdravljenje.
Znano je, da je rast prostate in tudi rast tumorja v zvezi s hormonom testosteronom. Hormonalno zdravljenje pomeni nevtralizacijo ali zaviranje presnavljanja testosterona. To pomeni kastracijo bolnika, ki jo opravimo bodisi kirurško, bodisi kemično, oziroma z zdravili. “Komanda” za nastanek testosterona nastane v hipofizi, ki se nahaja na bazi možganov, “proizvajajo” pa ga moda (95{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}) ter nadledvične žleze (5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}). Z zdravili, ki delujejo na hipofizo in periferno na moda, opravimo kemično kastracijo. Isto dosežemo, če z operativnim posegom odstranimo tkivo iz mod, kjer se testosteron presnavlja, preostalih 5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} pa nevtraliziramo z zdravilom. O imenih zdravil in njhovi kombinaciji tukaj nebi razlagal. Velike debate se vodijo o tem, kdaj pri bolniku pričeti s to terapijo. Pri napredovalem raku prostate, ko ne pride v poštev drugo zdravljenje, je potrebno takoj pričeti hormonalno terapijo. V ostalih primerih se mnenja nagibajo k takojšnji uvedbi hormonalne terapije.Dosti se govori in piše o opazovanju in čakanju s pričetkom zdravljenja (watchful and wait). To pomeni, da bolnika ne bi zdravili, dokler PSA ne začne rasti, oziroma dokler se ne pojavijo simptomi bolezni. Redki zagovorniki takega pristopa navajajo, da bolnik ohrani normalno kvaliteto življenja dalj časa in da ta pristop bistveno ne skrajša bolnikovega življenja. Kot je rečeno, večina urologov se ne nagiba k takemu pristopu.
V zadnjih letih pa nekateri zagovarjajo intermitentno hormonalno terapijo. To pomeni, da se z zdravljenjem prekine, ko se vrednost PSA približa 0 in ponovno prične, ko se ta vrednost začne zviševati. Tudi tukaj so mnenja deljena o mejni vrednosti PSA, ko je bolniku potrebno ponovno dati hormonalno terapijo. Hormonalno zdravljenje povzroča bolnikom precejšnje težave (vročinski napadi z znojenjem, tromboze in druge komplikacije s strani srca in ožilja ter impotenco). Z začasno prekinitvijo hormonalne terapije se izboljša kvaliteta življenja, doba preživetja pa naj se ne bi skrajšala. Dokončnega in enotnega stališča o tem tudi ni.
Če je rak že razširjen na kosti operacija več ni možna in očitno gre za bolj agresivnega raka (tisti ki niso agresivni in jih ni treba zdraviti se sila počasi razširijho izven prostate). Metastaze na kosteh so znak zelo napredovale bolezni.
Če gospod še ni jemal hormonske terapije je to prva možnost. Hormonska terapija zaustavi razvoj bolezni v povprečju za 2-3 leta (z nekaterimi stranskimi učinki, ki pa so v primerjavi z drugimi zdravili minimalni). Po tem času se rakaste celice prilagodijo in terapija nima več učinka. V tem obdobju se je nadejati dokaj normalnega življenja in je treba tukaj tukaj živeti na polno, narediti vse kar si si v življenju želel in si odlašal na kasneje.
Ko hormonska terapija več ni učinkovita je še več možnosti in se zdravnik odloči katero bo izbral. Glavna je kemoterapija, kjer obstajata dve vrsti ki se uporabljata pri raku prostate (Docetaxel in Jevtana). Prva vrsta je bolj učinkovita in nima tako groznih stranskih učinkov. Lahko (ni pa nujno) zaustavi razvoj bolezni za kakšno leto.
Obstaja še biološko zdravilo, Zytiga, ki pa je primerno samo za nekatere paciente; tukaj bo zdravnik povedal. Tukaj pa se na žalost konča in boj proti raku je izgubljen.
Podporno zdravljenje lahko zajema obsevanje na mestih, kjer metastaze na kosteh povzročajo velike bolečine.
Ker je rak že na kosteh bo za delno zaščito kosti najbrž že takoj dobil Zometo. Ta se dobi z infuzijo, ki jo dajejo ambulatno 1x mesečno.
Alternativnih načinov zdravljenja, ki bi pomagali, NI. Gre za zelo napredovalo bolezen, ki je neozdravljiva. Nikakor se ne dajte zavesti raznim čudežnim obljubam in zgodbicam.
Se oproščam za direktni način pisanja, ampak to so osnovne informacije o katerih očitno vprašujete. Želim vam veliko moči, potrebovali jo boste. Ampak še vseeno še enkrat…vstran od alternative tukaj, če pa že želite to za lasten ali pacientov dober občutek pa se posvetujte z zdravnikom (pomagala pa alternativa NE bo). Dobrodošla pa je zdrava hrana in vse kar krepi organizem.
Tinaaa,
res je, da je rak v D (T IV.) stadiju neozdravljiv, a malega upanja pa še obstaja. Sama sem na medicinskem področju precej domača zaradi sorodnikov in sem slišala kar precej stvari, za katere zdravniki niso imeli nobenega upanja. Poznam tudi enega človeka, za katerega so zdravniki rekli, da ni nobenega upanja za ozdravitev (imel je z visokim gradusom in metastazami oz. ta zadnji stadij), in od tega je že več kot 20 let, o raku pa sedaj ni ne duha ne sluha …
Za D stadij raka prostate pride v poštev: obojestranska subkapsularna orhidektomija, antiandrogeni, obsevanje, transuretralna resekcija pri zapori seča, klinična kastracija s kombinacijo agonistov LH – RH in antiandrogenov in pri bolečih kostnih zasevkih: lokalno obsevanje in kemoterapija.
Težave so te: težave pri uriniranju (npr. čakanje na začetek in pritiskanje ob tem), curek je tanek in se prekinja, občutek zastajanja vode v mehurju, močan pritisk na nujno uriniranje, pogosto nočno uriniranje, okužbe sečnega mehurja in nastanek kamnov, nenadna zapora urina in bolečine v sečnem mehurju, pekoče uriniranje, sledovi krvi v seču ali celo spermi.
Je pa res, da niso to vsi znaki raka, lahko je tudi vzrok povečana prostata, vnetje in podobno.
Vem da je želela linke, toda tega kar sem napisala ne bo našla na nobenem linku tako zbrano in neposredno napisano pa če še toliko študira. predvsem sem želela pomagatim, saj je to velikanska preizkušnja za vse, ki so vključeni v to.
Glede malo upanja, ki ga omenja radovednica…na žalost tukaj upanja praktično ni. Na tistega, ki ima svojca s tem problemom se zmeraj zgrne ogromno zgodbic o tem, da je nekdo imel raka v napredovalem stadiju in je čudežno ozdravil.Ste se potem kdaj vprašali, zakaj umirajo bogati in vplivni za rakom, če obstajajo čudežna zdravila?
Vsakakor je veliko bolje za vse, da se tukaj zaupa uradni medicini, ki bo preostanek življenja pacientu podaljšala in olajšala kolikor bo to pač možno. Moja izkušnja z zdravstvom je tukaj izredno pozitivna in res lahko rečem, da so naredili vse kar se je še dalo narediti.
Pacienta pa objemite v zavetje družine in prijateljev in ga ne mučite s čudežnimi zgodbicami o ozdravitvi in preiskušanjem alternativnih metod, ko bo že cel oslabel in v bolečinah ali sedaj, ko lahko morda še nekaj časa uživa življenje. Pojdite z njim na preglede, peljite ga na terapije, enostavno bodite z njim. To je največ kar lahko naredite.
Mimogrede zgoraj omenjena ‘bojestranska subkapsularna orhidektomija, antiandrogeni,’ je prvo odstranitev testisov, drugo hormonska terapija, oboje ima isti učinek. vse ostalo je podporno zdravljenje, ki samo ljša simptome, težave ki se pojavijo pri tej bolezni.
Se strinjam, Tinaaa, skoraj ni nobenega upanja, a vseeno praktično še obstaja. Je bil pa tudi tak primer, ko je bila možna 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ozdravitev (gradus I, mitoze 1, I. stadij (tumor je bil velik le 1 cm in pol) …), pa je žal pacientka s prognostično dobro boleznijo umrla v dveh letih.
Noben rak ni enak in to je tisti “problem”. Tako kot prstni odtisi …
Težave so te: težave pri uriniranju (npr. čakanje na začetek in pritiskanje ob tem), curek je tanek in se prekinja, občutek zastajanja vode v mehurju, močan pritisk na nujno uriniranje, pogosto nočno uriniranje, okužbe sečnega mehurja in nastanek kamnov, nenadna zapora urina in bolečine v sečnem mehurju, pekoče uriniranje, sledovi krvi v seču ali celo spermi.
Je pa res, da niso to vsi znaki raka, lahko je tudi vzrok povečana prostata, vnetje in podobno.[/quote]
Rak prostate vsaj pri meni ni kazal in pokazal nobenih značilnosti.
Ne z otipom, ne pri uriniranju. Diagnosticirali so ga z jemanjem vzorcev za katere so se odločili pri 30{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} možnosti. (tudi oče ga je imel)
Predvsem hvala vsem ki ste odgovorili!
Obvestilo o bolezni smo dobili predvčerajšnjim, in vmes sem dosti raziskovala po internetu, tudi malo uporabnega sem našla.
Predvčerajšnjim smo dobili samo obvestilo da bolnik ima karcinom prostate s metastazama. Potem je še prišel kratki mail da je v zelo slaben stanju ter da je na hormonski terapiji.
Zaradi bolečin je KOMAJ VČERAJ dobil neki morfinski preparat.
Obsevanje ČAKA.
Žal je premalo informacij, tudi izjemno naglo in nepričakovano.
Mene trenutno zanima ali se, kdo in kje ukvarja z razskovanjem UNIČEVANJA METASTAZ, in prosim res če res kdo ima kakšne informacije , ali vsaj pot do njih, da se mi javi!!!
V določene support /donorske skupine smo se že prijavili in mislimo nadaljevati.
Pacient žal ni s Sloveniji, v tujini je kje ima tudi zavarovanje ,obenem je oče malega otroka, ki še nič ne ve.
Hvala vnaprej!