za tiste brez otrok

Vem, da nihče nima grancije za stare dni, kako bo in kdo bo skrbel za njih. Jaz za moje starše sigurno bom, imam še dve sestri, tako da bo lažje, prav tako po moževi strani že skrbimo za taščo in tasta in prav tako so trije otroci in ker si delimo ni težko. Moja otroka zelo cenita stare starše, jima je logično, da skrbimo drug za drugega saj smo družina. Ne bi bila rada mlinski kamen okrog vratu otroka na stara leta, kot velikokrat tu preberem, ampak če že bom, želim da moji poskrbijo zame, če res ne gre drugače pa da me vsaj redno obiskujejo v domu v kolikor bom vedela zase.
Večina vsi moji znanci, prijatelji sorodniki razmišljajo enako, za starše bodo poskrbeli, za tete in strice, ki nimajo otrok in so več ali manj živeli odtujeno in samotarsko, pa ne.
Imamo problem 2 tet ena po moji strani ena po moževi, vse je bilo Ok, za nas se nista brigali bili smo si bolj tujci kot sorodniki, dokler si ena ni strla kolka druga pa nekaj v zvezi z pljuči, sedaj pritiskata na nas, da jima naj pomagamo, da bodo v zameno za pomoč prepisali nepremičnino, moja teta je že prav izzsiljevalska, briga nas za njeno nepremičnino, naj jo da tistemu, ki bo skrbel zanjo, mi ne bomo in nočemo, to smo jima tudi povedali sedaj pa smo kao slabi, okrog nas ogovarjajo.
Pa razmišljam, kako na to gledate tisti, ki otrok nimate, kdo bo na starost poskrbel za vas in vaše dobro?

Mi na misel ne pade ponujati žlahti nepremičnino v zameno za skrb. Pa tudi drugače bi se bilo nefer obesiti na otroke, če bi bili, imajo pravico do lastnega samostojnega življenja. Nepremičnina gre v prodajo in bo dovolj za dom starostnikov. Ali pa državi, če bo še ta možnost. Če bo takrat še kaj vredna. Če pa ne bo, se bom pač dementna sama klatila naokoli, dokler ne naredim kapitalne traparije.
Jebiga.

Do konca življenja so še vsi prišli, na tak ali drugačen način, tudi jaz bom.

Evo da ti nekaj povem imam eno ostarelo teto staro 92 let, ona ni bila nikoli poročena, nobenih otrok nima. Ta teta je živa dobričina in faca vsi v bližnji in daljni familji jo imamo zelo radi in ta naša teta ni bila še nikoli sama kljub temu da nima otrok niti nikoli ni bila poročena.

Za njo vsi skrbimo, ima ogromno prijateljev in družbe ne boš verjela kako veliko kličejo jo stari znanci izpred 40 let, obiskov ima veliko ji moramo še omejevati da jo preveč ne zmatrajo, vsak ji hoče pomagati.

Hočem ti povedati da človek nikoli zares ni sam, tudi če nimaš otrok. Ja otroci niso garancija, imamo mamo v domu in jo samo moj oče hodi obiskovati ker so ji vsi ostali otroci obrnili hrbet.

Če si ti dobra in prijazna oseba običajno v življenju spoznaš veliko ljudi ki te imajo radi in ti ne bodo obrnili hrbta na stara leta, tako kot pri moji 92 letni teti.

Če si pa žleht oseba pa da imaš 10 otrok boš pa na stara leta sam ostal 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, ker se noben ne bo hotel s tabo ukvarjati. Vse je odvisno od človeka če si ti dobro tretiral ljudi ne boš nikoli sam to je za ziher.

Naka. Sami ponavadi ostanejo tisti, ki so bili prijazni in dobri z računico v ozadju. Ki so ves čas skrbeli za tiste v bližini in so jih dovolj razvadili, da so se slednji navadili uživancije in niti ne znajo drugače skozi življenje kot na tujih hrbtih.

Sicer nimamo teh težav, ker imamo vsi po več otrok, vendar na osnovi “rekla-kazala” od sosedov in sorodnikov lahko ocenim, da je čisto odvisno od značaja osebe. Če zna vspostaviti lep odnos z nečaki, jih kdaj pelje na kakšno potovanje ali jim je nasploh zanimiva, jo bodo jemali kot domačega človeka. Če pa vse gleda skozi denar (jaz tebi ti meni), pa to že otroci poštekajo in se tudi kasneje ne bodo glih limali na tako osebo.
Otroci nasploh veliko stanejo, zato se mi zdi logično, da ljudje brez otrok kar nekaj našparajo za udobno starost. Najbrž glih toliko, da lahko grejo v dom za ostarele, in jih najbrž ne skrbi, da bodo komu v breme.

Po tej logiki si tudi ti žleht oseba, saj ne hodiš obiskovati svoje mame. Svojim otrokom daješ zgled za to, kakšni bodo do tebe, ko boš stara.

Otroci res niso 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} garancija za lepo starost, v večini primerov pa je, kot piše avtorica, da otroci poskrbijo za lepo starost, hodijo na obiske, jih vozijo med vikendi domov, vzamejo zraven na morje,redno hodijo na sestanke z osebjem. Hoteli slišati ali ne je za take v domu veliko bolje poskrbljeno kot za tiste, ki se za njih nihče ne briga

haha, prvo kot prvo nimam otrok in jih tudi nikoli ne bom imela. Drugo kot drugo tudi jaz hodim poleg očeta obiskovati njegovo mamo, samo vsi ostali so ji obrnili hrbte.

Jaz imam strica brez otrok in se že celo moje življenje odlično razumeva in mi na kraj pameti ne bi padlo, da bi ga pustila na cedilu na stara leta, samo zato ker ni moj oče. Ima tudi hišo in že precej prihrankov, ker je pač samski in brez otrok, kar mu bo tudi še zelo prav prišlo.

Hočem reči, da če si žleht in samotarski, potem boš pač spal, kot si si postlal. Če pa si del širše družine, boš imel pomoč na stara leta, tudi če si brez otrok. In seveda – pametno je varčevati za starost celo življenje.

Sploh pa, tudi otroci niso ravno 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} garancija. Bog ne daj, ne privoščim tega NIKOMUR, ampak otrok lahko umre tudi prej kot njegovi starši. Razmišljati o otrocih kot o garanciji za stara leta se zdi meni rahlo neprimerno.

Moj prvi stavek je, da nihče nima garancije. Glede ostalega tvojega pisanja se tudi strinjam. Sva pa se s hčerko včeraj pogovarjali, ko sva šli po tasta, ki je nepokreten vse pa razume, ker gre tašča na izlet za 3 dni, ravno o tem, da bomo nekako vsi skrbeli drug za drugega kako dolgo bomo le zmogli. Da nikoli ne bi mogla prenesti, da nekdo drug odloča o življenju dedka, babice, mame, očeta…
Danes zjutraj sta sin in hči, tasta dala na voziček in ga nahranila, tast je bil tako dobre volje, kljub temu da zelo težko govori, jima prigovarja moja sončka.

Ker me je že od nekdaj groza, da bi komu obtičal na grbi, delam tako, da bom lahko skrbel zase do konca. No vsaj poskušam, včasih so rekli: človek obrača, bog obrne.

Najprej njemu, potem še tebi 😉
Se pa strinjam s tistim ki pravi, da imajo ljudje brez otrok dovolj prihrankov, da jih ne bi smelo biti strah starosti.

Moj tast je anevrizmo doživel ko je peljal vnukca v vrtec, HB se je vstavil ob strani ceste in klical na pomoč, bil je visokogorski vodnik in vedno v kondiciji, ni pil, ni kadil, prehranjeval se je izključno z doma pridelano hrano, pe je že 3 leta od tega, da je popolnoma odvisen od tuje pomoči, popolnoma, govori s težavo, niti slučajno ne more sam jesti…..

wede, ne zameri za firbec, ali imaš otroke?

Na stara leta je pomenbno samo kok ti je uspelo ustvariti skozi življenje. Če imaš prihranke verjemi se bo našla pomoč pa otroci gor al dol, če nimaš prihrankov tudi tvoji lastni otroci težko skrbijo zate. Avtorici pa samo nasvet: teti niste nikakor “dolžni” za njo skrbeti in to ji z lepimi besedami tudi dopovejte da pač ne zmorete in sigurno se bo našel nekdo ki bo v zameno za dediščino poskrbel zanjo pa ni nujno da je to sorodnik.

imam strica ki je sam, nima žene ne otrok..že precej dolgo špara denar v ta nemen, da ko bo star oziroma “star” je že zdaj, ampak ko ne bo mogel skrbet zase, da si bo plačal oskrbo, ali pa šel v dom..in tako ne bo breme nikomur, tako sam pravi..

Od otroštva dalje sama skrbim zase. Priznam, da bi si želela kdaj to breme malo dati na stran, ampak nekako se vedno obrne tako, da do tega ne pride. Zato mi je zelo jasno, da bom morala tudi na stara leta poskrbeti zase (in se seveda na to pripraviti že sedaj, ko sem še pri močeh). No, morda bi se dalo tudi drugače, ampak res ne maram biti komu v breme in skrb.

Mi je pa včasih prav žal, da sem take sorte človek. Ker vidim mnoge, ki kar naprej nalagajo SVOJA najrazličnejša bremena na tuja ramena, in jim gre prav fajn.

Z lepimi besedami nismo pri moji teti dosegli nič, šla je celo tako daleč, da je tožila mojo sestro, ki si je zgradila hišo na mamini parceli za dovoz, ki ga je sestra imela. Pokojnino ima kot upokojena učiteljica zelo lepo+ denar od nepremičnin, ki jih je prodala. In tukaj se ravno zakomplicira, v dom še ne bi šla, denar pa je privlačen raznoraznim fičfiričem in špekulantom, imela je srečo, da se je enega še pravi čas izognila.
Ravno mislenost, da bo z denarjem zagotovljena njena lepa starost, jo je zaštrikala.

Že od malih nog mi je govorila, da me je imela samo za to, da ji na starost ne bo treba v dom, da bo nekdo skrbel zanjo. Pa, da otrok nikoli ni hotela in me je imela le, ker me je oče želel in da ji je skoraj storil silo. Je hladna ženska. Gre proti 80tim, ampak je še zelo vitalna. Včeraj smo imeli prijatelja na obisku in ga je vprašala, če bo prišel na njeno poroko. Totalno je bil v šoku, da sploh ni vedel, kaj naj reče. Naj povem, da k njej na obisk hodi le sestrin mož, ki je vdovec in 10 let mlajši. Gotovo ne ve nič o tem.

Ravno tu se ustavi, ko pride tako daleč, da je potrebno to realizirati. V domu se je potrebno privaditi na sobivanje in deljenje stvari, česar pa ljudje, ki so navajeni biti sam in odločati sam, ne sprejmejo in se tega prično braniti z “vsemi štirimi”.
Do prvega sestanka z soc. delavko je naša teta vedno rekla, da ko ne bo bo pa šla v dom in to v svojo sobo, ko je prišlo tako daleč, pa ni variante, da bi bila pripravljena živeti v sobivanju.

Moj tast je anevrizmo doživel ko je peljal vnukca v vrtec, HB se je vstavil ob strani ceste in klical na pomoč, bil je visokogorski vodnik in vedno v kondiciji, ni pil, ni kadil, prehranjeval se je izključno z doma pridelano hrano, pe je že 3 leta od tega, da je popolnoma odvisen od tuje pomoči, popolnoma, govori s težavo, niti slučajno ne more sam jesti…..[/quote]
Zato pa sem napisal, da vsaj poskušam, ker vsega ne moreš imet pod kontrolo.

@triglav 72 ne nimam in še posebej zaradi tega sem previden v tovrstnih izjavah. Ker ne vem kaj, kdaj in kje me čaka, karkoli že.

midva nimava otrok, bližava se štiridesetim. tudi če bi otroke imala, jim nekako ne bi hotela naprtiti skrbi za naju, ko bova betežna in dementna.

drugače pa ne vem kje vidiš problem? kar sva in še bova ustvarila, bova takrat, ko bo pomoč potrebna, porabila za nego. namesto, da podariva otrokom, bova pač plačevala najetim negovalcem ali pa domu starostnikov.

Lepo načrtovano, pa niti 40 še nimata in veš da bosta skupaj v domu oz. na oskrbi?

Moj čoravi brat je pri 48 zapustil ženo, s katero sta bila brez otrok ker sta tako želela in se dobesedno čez noč preselil k noseči 35 letni ljubici.
Pri 50 živi v stanovanju, ki si ga je kupila z denarjem od delitve hiše, sedaj ji grozi še odpoved v službi:((((

da je starost tistih brez otrok bolj negotova.