Starševstvo in vzgoja

Odgovarjajo: mag. Nataša Durjava, EAGT geštalt izkustvena psihoterapevtka • prof. Andreja Vukmir, spec. zakonske in družinske terapije • Mirjana Frankovič, transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj

Nenadna sprememba obnašanja v vrtcu

Default avatar
Pozdravljeni,

moja 2 letna hčerka že eno leto hodi v vrtec. Do zdaj ni bilo težav, zadnja 2 dni pa se je začela čudno obnašati in sicer zjutraj ob poslavljanju gleda v tla in tudi popoldne, ko jo pridemo iskat gleda v tla in ne izkaže več veselja ko jo pridemo iskat (vendar tudi ne joka ko gre v vrtec). Doma večjih sprememb v obnašanju ni. Prav tako ni nobenih drugih sprememb v okolju.

Opažamo tudi, da zadnje čase ne hodi več rada na kahlico. Sicer tudi prej še ni šla samostojno oz. še ni sama povedala, ampak smo jo dali ob vsakem previjanju. Zdaj pa prav joka, ko jo hočem posadit gor, zato smo s tem prenehali in jo samo previjam.

Kako naj izvem kaj je narobe, če hčerka še ne govori oz. vsaj še ne toliko, da bi sama povedala kaj je narobe?

Hvala za odgovor.

Lep pozdrav.
Default avatar
Pozdravljena!

Tole vprašanje morda za vas ni več aktualno, ker pa je nenadno spremenjeno vedenje otroka kar pogost pojav, bo morda odgovor zanimal še marsikoga drugaga.

Kadar se otrokovo vedenje takole spremeni, to vedno pomeni, da se je nekaj zgodilo, kar otrok ni »predelal«, kar je ostalo in otroka notranje vznemirja. Ampak brez strahu in predvsem brez panike. Včasih ne ugotovimo, kaj je bilo. Kljub temu je naš odnos zelo pomemben in otroku lahko pomagamo tudi če zagotovo ne vemo, kaj je bilo. Otroka vznemiri in prizadene lahko mnogo stvari: lahko je to samo nekaj, kar je otroka močno prestrašilo – nenaden pok, odnos sorojenca, ali nekaj, kar vzgojiteljica hoče, noče, ne vidi … Če otrok hkrati začne zavračati kahlico, je to prvo na kar lahko pomislite – neprijetna izkušnja s kahlico.

Najbolje je ob taki spremembi takoj vprašati vzgojiteljice, kaj se je zgodilo oz. kaj one opazijo. Tudi če je kaj takega bilo, to ne pomeni, da je z vzgojiteljicami kaj narobe. Še tako ljubečim staršem se zgodi, da kdaj otroka prizadenemo. To je del življenja in del ljubečih odnosov. To kar otrok potrebuje torej ni odsotnost takšnih izkušenj, ampak naša ljubeča pomoč in rahločutnost, da se s takimi dogodki lahko spoprime in jih obrne sebi v rast. Torej karkoli že je, pomagajte otroku ob trenutkih, ko vam pokaže stisko in če karkoli odklanja, naredite tako kot ste to naredili vi s kahlico – opustite novo veščino za nekaj časa ali pritegnite otrokovo sodelovanje. Otrokovo sodelovanje je zelo pomembno, sicer lahko naredimo več škode kot koristi.

Srečno.
Alenka O.
www.vzgojasrca.si
Spletna stran za starše, ki zaupajo v
sočutno vzgojo, ki ljubeče vzgaja in ne razvaja.

Moderatorji

mag. Nataša Durjava , EAGT geštalt izkustvena psihoterapevtka
durjavaN
prof. Andreja Vukmir , spec. zakonske in družinske terapije
Zavod Pogled
Mirjana Frankovič , transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj
MirjanaFrankovic