Pozdravljeni,

31.7. sem rodila fantka pri točno 35. tednov. Je sicer kar močan za te tedne in je imel namreč 2910 g in 49 cm. Pred tem pa že imam doma fantka, ki je bilo rojen z 29t2d. Glede na to, da sem prvič rodila v Ljubljani in je sin bil tam tudi na EINT, sem verjetno zdaj malo preveč nezaupljiva do druge porodnišnice in do njihovega sistema. Zanima pa me sledeče….deček je imel ob rojstvu bolj gosto kri, ki pa je se samo popravilo in ni ni bilo potrebno nobenega redčenja in nič. Tretji dan so mu vzeli kri za bilirubin in izvid je bil 200 – pediatrinja je rekla, da ga bo dala vseeno pod lučko, zgolj zaradi tega ker je nedonošen…na foto je bil od 15 ure do 18 ure, od 19 ure do 23 ure, od 2 ure do 6 ure, ker je naslednji dan tes pokazal vrednost 212, je bil spet od 8 ure do 11 ure in enako naprej kot prvi dan… zdaj en dan ni bil pod lučki in danes je bil rezultat spet povišan in sincer 240. IN seveda je spet pod lučko ob istih urah. Nekje sem brala, da lahko da bilirubin ne pade zaradi dojenja oz. pitja materinega mleka…in tukaj se začne moj problem…tukaj kjer sem je vse tako po “kavbojsko” (no sej mogoče je moja napaka to, da sem bila pred tem že v Ljubljani, kjer sem videla kako imate to urejeno)… ko se mleko črta se ga pusti zunaj hladilnika tudi po tri ure in več, če slučajno se ne izčrpa dovolj mleka dodatek zmešajo kar v to materino mleko, tako da je vse skupaj ena velika mešanica….in kot tretje forsirajo materino mleko na polno (saj tudi jaz si želim dojiti oz. ga hraniti s svojim mlekom) ampak kaj če pa zlatenica ne pade zaradi tega. Prosila bi vas za vaš nasvet in vaše mnenje. Prav tako pa me zanima ali je ta terapija z lučko tudi tako učinkovita ko je tako po delih, ali bi bilo boljše 12 ur skupaj in nekaj presledka pa še 12?

Hvala za odgovor.

Draga “nezaupljiva” mama,

ker odgovarjam z zamudo (na morju je dostop do interneta bolj po “kavbojsko”), so vaše težave z zlatenico najverjetneje že zdavnaj mimo…

Zlatenica novorojenčka ima več vzrokov – tako preobilje rdečih krvničk (“pregosta kri”), ki v okolju s precej več kisika kot je na voljo v maternici niso več potrebne in razpadajo, rdeči pigment pa je osnova rumenega pigmenta, bilirubina; drugi razlog je nezrelost jeter, ki morajo v vodi netopen tim. nekonjugirani bilirubin spremeniti v toplo obliko, konjugirani bilirubin, ki ga novorojenček lahko izloči v seču; tretji razlog je počasnejša peristaltika prebavil in zato počasnejše izločanje konjugiranega bilirubina (ki pride preko žolča) v blatu… Eden od razlogov dolgotrajne, kasne zlatenice (predvsem po 2. tednu starosti) so res tudi snovi v materinem mleku, ki ovirajo spremembo iz v vodi netopne v topno obliko v jetrih. V 1. tednu pa je z zlatenico bolj povezano pomanjkanje mleka in slabše hranjenje.

Pri prezgodaj rojenih otrocih (tudi tistih, ki se rodijo samo 4 tedne prezgodaj) je v ospredju nezrelost jeter in slabše hranjenje in pridobivanje teže v 1. tednu. Zlatenica se praviloma začne zgodaj (1. – 2. dan), doseže vrh 4.-6. dan in zelo počasi bledi. Ker bi lahko bila možganska bariera v primerjavi z donošenimi bolj propustna za bilirubin (ki se odlaga v možganih ob previsokih vrednostih), s fototerapijo ukrepamo tudi pri precej nižjih vrednostih kot pri donošenih.

Fototerapija = obsevanje z modro lučjo v vodi netopni, konjugirani bilirubin (ki je v krvi površinskih, kožnih kapilar) spremeni v tim. vodotopne fotoizomere (torej posnema funkcijo jeter). Proces je reverzibilen – kar pomeni, da dojenček del fotoizomer uspe “polulati”, del pa se jih spremeni nazaj v netopno obliko. Ker se po določenem času večina bilirubina v koži spremeni v fotoizomerirano obliko, je večina zdravnikov bolj naklonjena “intermitentni” kot “kontinuirani” fototerapiji. Tudi zato, ker novorojenček potrebuje tudi “crkljanje” pri mami in dojenje v miru, kar se dogaja “v pavzah”.

Ob določanju vrednosti bilirubina v vzorčku krvi v porodnišnici lahko določamo le skupni bilirubin – torej mešanico nekonjugiranega, konjugiranega bilirubina. Poleg tega se v tej vrednosti skrivajo tudi fotoizomere. Zato tudi ni pričakovati, da bodo vrednosti samo zaradi fototerapije hitro padale…

Zlatenica pri vašem novorojenčku je bila posledica tako nezrelosti, policitemije (“goste krvi”), slabšega hranjenja v prvih dneh… Pričakovano je bilo, da bo kljub fototerapiji v prvih dneh postopno naraščala.
In bi bil ta “proces” prav enak v ljubljanski porodnišnici kot v kateri koli drugi slovenski porodnišnici. Tudi zato, ker se tudi mi včasih odločamo za fototerapijo bolj “kuharsko” in ne upoštevamo natančno normativov. Tudi zato, ker jih je v literaturi cel kup, ki se med seboj pomembno razlikujejo – kar je nenazadnje tudi eden od znakov, da je naše znanje o vzrokih, posledicah in obvladovanju zlatenice še vedno “luknjasto”. A ker razen hude zaskrbljenosti mam za otroke pri zmerni zlatenici ni nobenih posledic ali tveganj, “ni krize” 🙂

Prav tako “mešanje” mleka ali puščanje na sobni temperaturi ni imelo vpliva na zlatenico – seveda pa zlasti “cmarjenje” na sobni temperaturi ni priporočljivo, saj je mleko odlična hrana = gojišče za bakterije, med katerimi so lahko tudi “zlobne”, ki izločajo strupe, toksine…

Lepo se imejte,

Spoštovani,
pred enim mesecem sem postala babica drugi vnučki, ki je bila zaradi močne zlatenice par ur po rojstvu obsevana z “lučko”, ker pa ni bilo pravega učinka, so na ljubljanski pediatriji izvedli izmenjalno transfuzijo.
Deklica sedaj lepo napreduje – prehranjuje se izključno z maminim mlekom, mene pa zanima, kaj ta transfuzija pomeni za njen nadaljnji razvoj, vpliv le-te na njen imunski sistem in pa dovzetnost za razna prehladna obolenja oz. sploh vpliv na njeno nadaljnje zdravstveno stanje.

Hvala za odgovor in lep pozdrav.

Spoštovana babica,

včasih so bile izmenjalne transfuzije zelo pogost poseg v obdobju novorojenčka. Danes jih delamo le še izjemoma – razlog je predvsem v preprečevanju RhD bolezni, saj RhD negativne nosečnice in porodnice ščitimo s protitelesi, ki blokirajo tvorbo lastnih, ki bi uničevala plodove krvničke in po rojstvu povzročala razpad rdečih krvničk in zlatenico.

Kri, ki jo uporabimo za izmenjalno transfuzijo, je danes varnejša kot v preteklosti – ne le, da uporabimo samo rdeče krvničke (ne polno kri), ampak kri tudi filtriramo, obsevamo in s tem zmanjšamo tveganja za reakcije na minimum. Ob menjavi krvi zamenjamo pribl. 80% otrokove krvi z dajalčevo – prehodno imajo zato ti novorojenčki lahko nižje število krvnih ploščic (trombocitov), medtem ko se bele krvničke (levkociti, ki so odločilni v obrambi) zelo hitro sproščajo iz kostnega mozga in tkiv.
Prav tako študije niso dokazale večje dovzetnosti za okužbe navkljub dejstvu, da pri dojenčku prehodno močno znižamo koncentracijo protiteles.

Zato se lahko mirno veselite vaše vnučke, ko pa pride sezona viroz, jo le ščitite (= higiena rok, omejevanje obiskov, izogibanje krajem, kjer je veliko ljudi ipd.) – določeni virusi (zlasti prehladni) so ji nevarni zaradi njene “mladosti” bolj kot pa zaradi izmenjalne transfuzije.

Pozdrav,

Najlepša hvala za pojasnilo in vzpodbudne besede.

Pozdravljeni,

se opravičujem, ker vam bom jemala vaš dragoceni čas, vendar sem zelo zaskrbljena.
7.1. sem rodila deklico v LJ, rojeno en mesec prezgodaj, z 2430g in 48cm. Odpuščeni sva bili tretji dan. Že v porodnišnici se mi je zdela rumena, vendar nisem ničesar rekla, da ne bom “težila”, sem mislila, da že vedo (bila je sobota, pediatrinja jo je pogledala le na daleč ter vprašala, če se dojiva normalno), tudi želela sem si domov, saj imamo doma že fantka, in nisem komplicirala, niti nisem vedla, da je res rumena.

Doma je takoj naslednji dan postala še bolj rumena (v nedeljo), počakala sem na patronažno v ponedeljek, ki mi je rekla, da če lepo napreduje, da ni treba hoditi nazaj v porodnišnico (zdaj mi je zelo žal, da nisem takoj šla nazaj).

Hči je res pridobila v prvih 4 tednih 1300g, nato v naslednjih dveh tednih 300g (vem, da je dosti pridobila, vendar se je pridobivanje teže ustavilo). Stara je 7 tednov, prejšnji teden so ji na pediatrični vzeli kri, saj je še vedno rumena, bilirubin je imela 177 (sem dobila izvide), v izvidih piše naj izvajamo antirefluksne ukrepe. Ali ima težave zaradi zlatenice oz. zlatenico zaradi refluksa?

Skrbi me, ker je že toliko časa rumena, je nismo nikoli zdravili, zdaj ima zadnji teden (po mojem mnenju) težave z refluksom – je polno dojena in vsakič po podoju, se joka 30-45minut, če je ne držim pokonci (in to kar zelo pokonci), tudi kolca, poliva, “boleče” joka. Zdi se m vsa utrujena, potem pa nazaj zaspi in je mir do naslednjega hranjenja. Pred tem tednom je bila miren dojenček. Blato odvaja zadnji teden le enkrat dnevno, mučijo jo vetrovi. V glavnem zdi se mi, da se muči, kot bi bila bolna, ne morem ji pomagati (sin se je rodil 3 tedne prezgodaj, vendar z 3220g in ni imel nobenih težav).

No, zdaj malo več berem o refluksu ter zlatenici, in zdaj sem prebrala vaš odgovor, da nedonošeni, tudi če le en mesec prezgodaj rojeni, nimajo močne možganske bariere in ima ta večjo prepustnost za bilirubin – in to je pa zdaj višek moji zaskrbljenosti. Da ni bilo kaj narobe tiste dni, ko sem bila doma in se nisem vrnila v porodnišnico, ko je bila rumena. Grozno sem žalostna, in nisem si mogla kaj, da vam ne pišem, kljub že neštetokrat premleti temi.
Kako bi se to lahko vedelo? Novorojenčki imajo različne polti, in lahko da je imela bilirubina veliko več kot se je zdelo patronažni – ali je sam podatek, da se redi dovolj, da bi lahko iz tega sklepala, da bilirubin ni prišel do možganov? Sama se ni zbujala, zbujala sem jo jaz na 2-3h, in je brez problemov jedla. Ko se doji, že od rojstva, kar golta, kot ne bi jedla že dolgo.

Pri pediatrinji sva bili le enkrat, pri 4ih tednih, bilirubin so ji merili na pediatrični, saj pri nas v ZD naj ne bi znali vzeti toliko krvi in tudi nimajo laboratorija za pregled bilirubina (kakor sem razumela, hčeri so na pediatrični vzeli kri iz glave) naslednji pregled ima naslednji četrtek pri pediatrinji. Na pediatrični nisem spraševala teh vprašanj, zdaj sem pa živčna in ne morem čakati na naslednji četrtek.

Hvala in lep pozdrav,

Maja

Draga Maja,

vidim, da ima strah včasih res velike oči – in da ob tem mame berejo zelo med vrsticami in jim padejo v oči le stavki, ki so potencialno ogrožujoči za njihovo dete – to je bil za vas stavek, da so nedonošenčki zaradi nezrelosti bolj dovzetni za prehod bilirubina v osrednje živčevje…

Da ste bili z nedonošenko, rojeno 4 tedne prezgodaj (torej mejno nedonošenko, ki se ne more primerjati s “pravimi” nedonošenčki, tistimi, ki so rojeni več kot 10 tednov prezgodaj in imajo poleg zlatenice še kup drugih težav) odpuščeni domov 3. dan, je res nekoliko neobičajno – a se je pediatrinji, predvsem pa medicinskim sestram (ki najbolje poznajo, kako gre novorojenčku in mami glede hranjenja) očitno zdelo, da vam gre zelo dobro in bosta doma varni. Tudi patronažna medicinska sestra je bila v ponedeljek (v starosti vsaj 5 dni) mnenja, da vama gre dobro in da malčica ni preveč rumena; torej še par (zanesljivih) oči več… In praviloma zlatenica doseže vrh v 1. tednu, kasneje pa počasi pada – razen v primeru, ko bi bil otrok zelo bolan ali bi prišlo do razpada krvničk in zlatenice iz kakšnega drugega razloga. Torej kar odmislite strah, da bi zlatenica po tistem, ko jo je videla patronažna sestra, lahko še naraščala in bila neprepoznana (prava visoka zlatenica novorojenčka itak ni videti kot rumena, ampak kot izrazito rumeno-oranžna barva kože).

Zlatenica v starosti 7 tednov tudi ni prav nič presenetljiva, očitno dojenje obvladata. In dojenje je tudi razlog, da je še vedno zlatenična – v materinem mleku je kar nekaj (sicer koristnih) sestavin, ki upočasnijo razgradnjo v vodi netopnega bilirubina v topnega in zadržujejo zlatenico. Kot sem že večkrat napisala, ima bilirubin tudi koristne naloge – je močan antioksidant, ki ščiti nezrele novorojenčkove celice (v možganih, pljučih, očeh…) pred škodljivim učinkom kisika, ki so mu izpostavljeni ob prihodu na svet vse dotlej, dokler ne dozorijo drugi mehanizmi, kot so encimi katalaza, superoksidna dismutaza ipd. In ker je večina dojenih rumenkasta še nekaj tednov ali mesecev po rojstvu (pa ne grejo vse mame k zdravniku s skrbjo, da bo otrok utrpel poškodbe zaradi zlatenice), je ta zlatenica nekaj naravnega. In narava ne dela napak 🙂

Tudi refluks je nekaj zelo pogostega – raziskave so pokazale, da pri 80% zdravih donošenih novorojenčkih s preiskavo kislosti v spodnjem delu požiralnika (pH metrijo) dokažejo zatekanje želodčne vsebine nazaj v požiralnik. Ker pa ta ni tako kisla kot pri večjem otroku ali odraslem, refluks razen pobruhanih slinčkov, pleničk, pajackov (in mamine ali očijeve garderobe) ne dela nobenih zapletov. Izjema je hud refluks, ko dojenčki nehajo pridobivati težo ali celo hujšajo, pri tem tudi pokašljujejo ali se davijo. Razen bolj pokončne lege (dvignjeno ležišče za 15-20 stopinj), skrbnega podiranja kupčkov (že med podojem in po koncu), nežne masaže v času, ko jo dajejo krčki ter bolj dietnega prehranjevanja mame (predvsem z omejitvijo mleka), ni nobenega uspešnega zdravljenja. Potreben pa je čas, v katerem dojenček dozori.
Seveda lahko dojenčica več poliva tudi zaradi črvičenja v trebuščku (krčkov, kolik), njena starost je ravno pravšnja za to diagnozo. Tudi tu pomagajo predvsem prej napisani ukrepi za refluks, potrpežljivost in morda kakšne “antivetrovne” kapljice. In opis, kako pije (= goltanje) je prav značilen za vse težavice, ki jih pišete 🙂
Vsekakor pa refluks ni v nobeni povezavi z zlatenico – in obratno, zlatenica ni podaljšana zaradi refluksa.

Kadar želimo večji vzorček krvi, pogosto naredimo odvzem iz kakšne vene (žile) v koži glave – žila se dobro vidi (saj še ni las), hitro se skrči in ne krvavi, obenem pa je v koži glave manj bolečinskih čutnic kot npr. na rokici, zato (naj bi) otroka manj bolelo…

Torej, skrbi hitro stran, bodite čim več zunaj (pomlad prihaja!!!!), pazite, da dojenčici ne bo vroče (pregretje zelo poveča opisane problemčke) in uživajte v materinstvu, težavice, ki se vam sedaj zdijo usodne, bodo kmalu pozabljene.

Pozdrav,

Pozdravljeni.

Rodila sem v 36t 4/7 fantka 2690g in 48cm. Vrednost bilirubina (izmerjeno na koži) je 3. dan znašala 150 zato so ga dali na fototerapijo od 17h – 23h ter nato še od 2h – 5h. Naslednji dan vrednost 173 in ponovno ista fototerapija. 5. dan je vrednost narastla na 246 in 6. dan na 260. Vse te dni je potekala fototerapija. 7. dan je vrednost znašala 250, danes, 8. dan pa je 230. Danes ima 2700g, torej le 10g več od začetne porodne teže. Dojenje nama je steklo šele 5. dan, prej so ga nekaj malega dohranjevali z dodatkom. Zanima me zakaj vrednost tako počasi pada, saj je moj otrok bil edini na fototerapiji tako dolgo, vsi ostali, tudi nedonošenčki so se pozdravili dosti prej. Naj povem da je zelo zaspan, spi praktično ves čas, tudi poliva zelo kar poje. Jutri pa naju bodo odpustili in ker je danes zjutraj prejel zadnjo fototerapijo me skrbi, da se bo vrednost spet povišala, saj danes ne bo več obsevan. Skrbi me, da bo doma prav tako ves čas spal in bil rumen tako kot je sedaj ali še morda bolj. Od 5. dneva se tudi izključno samo dojiva. Prosim za kakršenkoli nasvet.

Spoštovana,
vaš fantek ima vso “pravico”, da je zlateničen – zlasti zato, ker je prezgodaj rojen: z nezrelimi jetri, ki sodelujejo v izločanju bilirubina; verjetno z nekaj modricami od poroda, zaradi nezrelosti je bolj zaspan in se slabše doji, zato slabše pridobiva težo, kar je povezano s slabšim kakanjem bilirubina in redčenjem ter lulanjem….
Zlatenica pri nezrelčkih se začne 2.-3. dan, šele 5.-7. dan doseže svoj vrh in potem počasi pada nekaj tednov. Torej porast pri vašem novorojenčku ni nič neobičajnega.
Fototerapija deluje preko pretvorbe v vodi netopne oblike rumenega pigmenta v v vodi topno obliko (fotoizomero), ki jo dojenček lahko izloči z urinom. Ko določamo raven bilirubina v krvi, pa aparati ne ločijo, ali gre za fotoizomero ali za “običajen”, v maščobah topen bilirubin. Zato je vrednost 260 ob fototerapiji bistveno manj zaskrbljujoča kot brez nje.
Ko dojenček ni več pod “lučko”, se večina neizločenih fotoizomer spet spremeni v običajen bilirubin – in zato obsevanje z lučko ponavljamo.
Ponavljanje ima smisel, dokler zlatenica narašča in v prvih 7-10 dneh, ko je bariera med krvjo in možgani bolj propustna. Kasneje nas zlatenica prav nič več ne moti – če le ni previsoka in če ni njen vzrok v neskladju krvnih skupin ali v bolezni, ki bi privedla tudi do slabokrvnosti.
Seveda ostaja tudi možnost, da nezrelost ni bila edini razlog za zlatenico pri vašem sinčku – lahko je imel preveč krvničk (je bil zelo rdeč, rečemo da je bil policitemičen – in so odvečne krvničke odličene rezervoar za zlatenico), lahko gre za neskladje med vašo in otrokovo krvno skupino, lahko ima premalo prenašalnih beljakovin v jetrih (kar je dedno – in ste tudi vi občasno videti rumeni, ko ste utrujeni, tim. Gilbertova bolezen, ki je povsem nenevarna), ipd.
Tega ne pišem zato, da me boste takoj začeli spraševati podrobneje o vsem možnem, ampak zato, da boste razumeli, da se takšne zlatenice dogajajo, da jih medicinsko osebje v porodnišnici zna prepoznati in ločiti nevarne od skoraj nenevarnih zlatenic ter da vas spustijo domov šele takrat, ko so prepričani, da je odpust varen in koristen za vaju oba.
Le pripomba – kožno merjenje je pri nedonošenčkih manj zanesljivo, zelo nezanesljivo pa je v času, ko je otrok na fototerapiji. Že dvanajst ur kasneje pa je dovolj zanesljivo, da dojenčka ni treba “pikati”.
Upam, da vam nisem odprla več vprašanj kot sem dala odgovorov – te bi vam jih morali dati že v porodnišnici, pa takšnih skrbi sploh ne bi imeli…
Srečno,