Otrok iz prvega zakona in ponovna ločitev
Težko razumem umor te punčke iz Grosupljega, mi je pa padel na pamet primer, ki se je dogajal v naši bližini.
Ženska se je ločila in ponovno poročila. Iz prvega zakona je imela enega otroka, v času nove veze je bil še v vrtcu, še enega je nato dobila z drugim možem. Dokler sta se z novim partnerjem razumela, je bil otrok iz prejšnje veze lepo sprejet, kot da bi bil njegov. Po parih letih pa se je začelo med njima krhati, takrat pa je bil tudi otrok odrinjen na stran, novi partner mu je dal jasno vedeti, da ga ne zanima več. Popolnoma je prenehal skrbeti zanj, skrbel je le še za svojega otroka, pa če govorimo o ukvarjanju z otroci, od sprehoda, prehrane, kuhanja, nabave hrane itd., da ne omenjam, da je prihajalo tudi do nasilja, sicer ne do otroka, do matere.
Otrok je imel tudi redne in precej stikov s svojim očetom, žal pa je vse skupaj prišlo na dan šele, ko sta se otrokova mati in njen drugi partner razšla, saj se je otrok očetu bal karkoli povedati, kaj se dogaja.
Res me zanima, kako te stvari funkcionirajo? Razumem, da naj bi vsakdo sprejel otroke svojega partnerja, samo, ali je res tako? Kaj se zgodi potem, ko se začnejo resna trenja v zakonu? Kako potem funkcionira, če pride do ponovne ločitve? Otrok od rosnih let živi z očimom, 10 ali 15 let, potem pa pride do ločitve.
Se mi zdi, da so to tako težke stvari, tudi za otroke.
V eni starejših tem smo obravnavali te kombinacije in kar nekaj žensk (ŽENSK!!!) je napisalo, da so partnerjevi otroci iz prejšnjega zakona TUJI otroci. In da z njimi nimajo nič in podobne nebuloze. Potem ti je lahko vse jasno.
Kaj je bilo v tej grosupeljski tragediji povod, da je ubil tudi deklico, pa mogoče ne bomo nikoli izvedeli. Saj ne, da bi lahko obstajal kak razumljiv razlog, ne za umor žene, ne za umor pastorke, ampak nekaj ga je vendarle moralo navesti k temu, da je šel morit na dve lokaciji. V afektu to že ni moglo bit.
Ženske “tujih” otrok ne prenesete, od tipov pa pričakujete, da jih bomo od prvega trenutka dalje vzeli za svoje, jim igrali nadomestne očete in jih finančno podpirali. Če izrazimo samo majčen pomislek pa tkoj napadate z vsemi topovi. Vsaj pri meni je bilo tako. Ene sploh ne kapirate, kako težko je sprejeti otroka, ki ni tvoj in da to ne gre od prvega dne naprej in da je za to potreben čas! Kdor trdi drugače LAŽE! Jaz sem rabil vsaj par mesecev, da sem otroka kolikor toliko sprejel po 1 letu pa sem ga imel pa že zelo rad in zaradi njega nikoli ne bi končal razmerja ampak ženski to še vedno ni bilo dovolj in je kar srala in srala dokler nisem spoznal, da ona ne išče parnterja ampak nadomestnega financerja za svojega otroka ter nadomestnega fotra. Sva šla potem narazen zaradi drugih razlogov, tako patetičnih, da mi jih je sram priznati (sem jo jaz zapustil) ampak res, če se bo le dalo nikoli več ne grem v takšno razmerje! Nikoli! Pa ne zato, ker ne bi maral otrok ampak zato, ker lahko oni ob razhodu najbolj trpijo, saj pri meni je bilo tako. Ženski je bilo očitno itak že vseeno, otrok pa čisto iz sebe in v joku ko sva se kregala in kasneje ko sva šla narazen. Še po parih letih od razhoda, se kdaj spomnem nanj in mi je hudo, ker je res zlat pa je najprej ostal brez očeta potem sem pa še jaz po parih letih razmerja šel ampak s tako žensko se res ni dalo živeti. Pri samohranilkah je potrebno res biti previden, sploh pri tistih, ki so se ločile kmalu po rojstvu otroka, ker so očitno nekaj zelo posebnega – že iz vidika da tako slabo izbereš moškega, da otroka prikrajšaš očeta.
Dogodek,ki je totalno nerazumljiv in boleč za popolnega tujca.
Da se je odločil it v družinsko hišo pokončat še njeno hči,otroka,pa je čisto vseeno,če ima poplajhane lase na blond in ima fanta na fb.Ona je imela pravico živeti in nikoli nihče ne bi smel narediti tako okrutnih dejanj.Tega si ni zaslužila ne mati,ne hči.Le kaj je njega pripeljalo v takšno skrajnost.ne bomo izvedeli.To je bilo kot kal v njegoviglavi,rastlo in se nabiralo,dokler ni izbruhnilo na najbolj boleč in krut način.
Prisebnost je bila ali pa precej zmanjšana,zaradi ljubosumja,maščevanja,
hudobije,sovraštva,netolerance,materialnosti in denarja,morda vtikanja tretjih oseb,ki pa jih na srečo ni bilo zraven…..mnogo teh stvari se je moralo nabirati in človeka je vleklo na dno,v temo,s sabo pa je vzel dve nedolžni žrtvi.
Naš um ni popolnoma raziskan in ne vemo točno kaj se plete komu po glavi,sploh pa nekomu,ki postane na koncu morilec lastne krvi.Zamere,podtikanja,grožnje…..konec ljubezni,konec zakona,konec varnosti,občutek zaničevanosti,praznosti,odriva na stran…..um se omrači in ni daleč od točke A,do točke B.
Zato pa,nekomu,ki mu bruha jeza in nasilje je najslabše,da se to podžiga s komentarji v stilu-nič ne boš dobil,zajebal si do konca,hočem ločitev,poberi se,zanimam se za drugega…,vse v ihti ,jezi…..pol pa imaš hudiča in pol.
Me žalosti,in še enkrat žalosti,niso vsi psihično stabilne osebe in to nekateri spoznajo prepozno in na koncu plačajo s svojimi življenji.kot v tem primeru.
Institucije ukrepajo ko je prepozno,rabijo trdne dokaze in ti niso vedno dovolj,rabijo še včasih kri.
@en naivnež: očitno si doživel na svoji koži kako je, če ti nekdo igra in nosi masko dokler te ne pridobi za svoje namene. Potem pa šele vidiš kdo in kaj je tvoj partner.
Ne razumem pa, zakaj bi to veljalo le za druge, zate pa ne? Ženske, ki napačno izberejo očeta otroku so…, ti pa, ki si čez čas tudi ugotovil kam pes taco moli, pa ne?? Ker, če bi želela še enega otroka, bi ti lahko igrala še malo. In tudi ti bi bil v takšnem klubu. Saj razumeš, ne?
Vsaka posledica ima svoj vzrok. Mi, ki o stvari ne vemo dovolj, ne moremo filozofirati in komentirati, še manj ugotavljati, da se je komu omračil um. Ko je dovolj, je dovolj, tudi brez omračenega uma. Je po eni strani žalostno, po drugi pa naravna posledica vsega, kar je bilo. Nedolžnih največkrat ni, čeprav se nam taki zdijo.