Samo jamranje kako ste samski in ne najdete partnerja.
Stvar je enostavna. MOški visijo v gostilnah, na netu, na nogometnih tekmah. Ženske pa na tečaji, v športu. Ženske, pojdite v gostilne, gledat nogomet pa boste našle tipa.

Tudi iskanje partnerja je lahko hobi…

Men je kolegica rekla, da bi se morala brcniti v rit hi hi…. pač, da bi si poiskala partnerja…. itd. Samski premalo naredimo, da bi si sploh poiskali partnerja, priznam…..

Kako pa se išče partnerja?
Nimam nobene pametne ideje kako iskati moškega?
Razen ti portali za samske, ki so v resnici portali, kjer se zbirajo poročeni ff.
Torej kako iskati partnerja? Še kaka druga opcija poleg interneta?

Po jasnih namigih se eni še naprej delate glupe?

Če si približno moje starosti (sredi tridesetih), greva lahko skupaj loviti partnerje…. ker se moraš udeleževati raznih nogometnih tekem (tudi če ti nogomet ni všeč), iti v gostilne (tudi če nikoli ne zahajaš v gostilne)…. itd. pač spoznavati folk….. prej pa najbrž en pir spit, čeprav pira sploh ne pijem…… Treba se bo pa bistveno bolj potrudit, kot pri 25….

No, zato sem samska itak…. sej ni čudno… ne hodim v gostilne, niti na nogometne tekme, pa še pira ne pijem 🙂

Pa misliš, da ni kake druge variante kot hodit po gostilnah in na nogometne tekme?
Namreč tudi jaz ne hodim po gostilnah, nimam pojma kako bi tam tipe iskala. Tudi, če grem s kolegi kdaj na pijačo, se mi ni nikoli zdela gostilna pravi nači iskanja. Pa jesti tudi kdaj grem v gostilno na malico pa se mi ni nikoli zdel to pravi način iskanja. Ne vem kaj točno bi potem morala početi v gostilni, da bi bilo to iskanje.
Na nogometni tekmi pa res še nikoli nisem bila. Ker me ne zanima.
Ampak si res želim moškega, ki se ga da najti samo v gostilni ali na nogometni tekmi? To bo potem počel še naprej. POtem pa ugotovim, da sem raje samska kot s takim.

Aja, Felicija (lepo ime, ker vem kaj pomeni :)), mogoče bi pa res morali v dvoje hoditi. Mogoče je tako več upanja, če sta dva ženski skupaj.

potem se lahko zgodi tako kot meni pred leti, midve in onadva se pogovarjamo, pijemo, smejemo, nato pa gre kolegica z obema, jaz izvisim, ker mi ni za seks glih prvo noč 🙂

potem se lahko zgodi tako kot meni pred leti, midve in onadva se pogovarjamo, pijemo, smejemo, nato pa gre kolegica z obema, jaz izvisim, ker mi ni za seks glih prvo noč :)[/quote]

Torej iskanje po gostilnah se ne obnese :), če nisi za avanture. Ne dvomim, da bi se meni isto zgodilo :).

Sem samski,iz okolice lj,če je katera zainteresirana ,lahko pustim tudi mail

potem se lahko zgodi tako kot meni pred leti, midve in onadva se pogovarjamo, pijemo, smejemo, nato pa gre kolegica z obema, jaz izvisim, ker mi ni za seks glih prvo noč :)[/quote]

A veš kako pravijo, kar te ne zlomi, te ojača…..

Jaz iščem tudi preko neta. Kadar naletim na Ljubljančane je vedno ista pesem. Vedno pričakujejo, da se bo ženska pripeljala do njih v LJ. Še nisem naletela na ljubljančna, ki bi bil pripravljen se peljati pol poti. Vsi hočejo, da ženska pride k njim. Si tudi ti tak?

In n mi govori, da ti kar paše. Da tud v bodoče ne boš nič naredila v tej smeri…

EnTip, pa ti povej kako lahko ženska išče moškega. Kaj bi morala spremeniti?
Se mi zdi, da tudi Feliciji ni do lovljenja tipov po gostilnah in tekmah. Tako kot večini ostalih žensk. Se moramo res v to siliti, če nas pa to ne vleče?

Jaz iščem tudi preko neta. Kadar naletim na Ljubljančane je vedno ista pesem. Vedno pričakujejo, da se bo ženska pripeljala do njih v LJ. Še nisem naletela na ljubljančna, ki bi bil pripravljen se peljati pol poti. Vsi hočejo, da ženska pride k njim. Si tudi ti tak?[/quote]

nisem tak.sem iz okolice lj ,tako da se lahko zmeniva ,ni mi težko se pripeljat,na pou poti ali tudi v tvoje mesto.

Okvirna starost, hobiji, otroci ja ali ne?

Okvirna starost, hobiji, otroci ja ali ne?[/quote]

Nimam otrok. ,hobiji nogomet ,tek,..starost 27

Ni poanta v lovljenju po gostilnah in tekmah.. to je neka glupost, ki pride prav zafrustriranim babam, ki ždijo doma in se jim ne ljubi ama pod milim bogom nič…
Tud ni treba se gont na vsako prireditev, veselico, lazit v hribe in iskat neke nore tečaje… preprosto je treba dat možnost takrat ko se pokaže. Ko se ti nasmehne ali pozdravi neznanec na ulici, trgovini. Ko ti trgovec nameni lepo besedo… da ne naštevam spet vseh možnosti… IZRABIT priložnost, ki se ponudi. Magari odgovorit nekomu, ki ti piše na privat. Štekaš? 🙂

Okvirna starost, hobiji, otroci ja ali ne?[/quote]

ti bom dal moj mail,pa ti tam kaj več povem o sebi…mail je [email protected]

Ni poanta v lovljenju po gostilnah in tekmah.. to je neka glupost, ki pride prav zafrustriranim babam, ki ždijo doma in se jim ne ljubi ama pod milim bogom nič…
Tud ni treba se gont na vsako prireditev, veselico, lazit v hribe in iskat neke nore tečaje… preprosto je treba dat možnost takrat ko se pokaže. Ko se ti nasmehne ali pozdravi neznanec na ulici, trgovini. Ko ti trgovec nameni lepo besedo… da ne naštevam spet vseh možnosti… IZRABIT priložnost, ki se ponudi. Magari odgovorit nekomu, ki ti piše na privat. Štekaš? :)[/quote]

To bo pa res držalo. Večina, ki jih jaz poznam, skupaj z mano, so se spoznali čisto tako nenačrtno. Največkrat takrat, ko so najmanj mislili na to. Res je treba zagrabit priložnost 🙂 Evo, primeri: jaz sem svojega spoznala preko neke kolegice s faksa, s katero si sploh nisva bili blizu, ampak enkrat je pogovor nanesel na to, da nekdo rabi neko knjigo, ki sem jo jaz po naključju imela, pa nikjer drugje nobene. Evo, je padla debata, pa en izlet…pa sva zdaj že dve leti poročena 🙂

Prijateljici je neznanec po nesreči zbil stvari iz rok v trgovini, se je razbila ena draga steklenica vina. Ga je nahrulila čist in revež je plačal cel nakup pa še domov jo je peljal. Evo, srečna zgodba, se bosta poročila naslednji mesec 🙂

Res, priložnosti so vsepovsod, samo malo širše je treba gledat!

Ni poanta v lovljenju po gostilnah in tekmah.. to je neka glupost, ki pride prav zafrustriranim babam, ki ždijo doma in se jim ne ljubi ama pod milim bogom nič…
Tud ni treba se gont na vsako prireditev, veselico, lazit v hribe in iskat neke nore tečaje… preprosto je treba dat možnost takrat ko se pokaže. Ko se ti nasmehne ali pozdravi neznanec na ulici, trgovini. Ko ti trgovec nameni lepo besedo… da ne naštevam spet vseh možnosti… IZRABIT priložnost, ki se ponudi. Magari odgovorit nekomu, ki ti piše na privat. Štekaš? :)[/quote]

To bo pa res držalo. Večina, ki jih jaz poznam, skupaj z mano, so se spoznali čisto tako nenačrtno. Največkrat takrat, ko so najmanj mislili na to. Res je treba zagrabit priložnost 🙂 Evo, primeri: jaz sem svojega spoznala preko neke kolegice s faksa, s katero si sploh nisva bili blizu, ampak enkrat je pogovor nanesel na to, da nekdo rabi neko knjigo, ki sem jo jaz po naključju imela, pa nikjer drugje nobene. Evo, je padla debata, pa en izlet…pa sva zdaj že dve leti poročena 🙂

Prijateljici je neznanec po nesreči zbil stvari iz rok v trgovini, se je razbila ena draga steklenica vina. Ga je nahrulila čist in revež je plačal cel nakup pa še domov jo je peljal. Evo, srečna zgodba, se bosta poročila naslednji mesec 🙂

Res, priložnosti so vsepovsod, samo malo širše je treba gledat![/quote]
Itak…
Sam tiste, ki tukaj jamrajo iz dneva v dan se tega ne zavedajo in se tud nikoli ne bodo… zato pa so same …

Ni poanta v lovljenju po gostilnah in tekmah.. to je neka glupost, ki pride prav zafrustriranim babam, ki ždijo doma in se jim ne ljubi ama pod milim bogom nič…
Tud ni treba se gont na vsako prireditev, veselico, lazit v hribe in iskat neke nore tečaje… preprosto je treba dat možnost takrat ko se pokaže. Ko se ti nasmehne ali pozdravi neznanec na ulici, trgovini. Ko ti trgovec nameni lepo besedo… da ne naštevam spet vseh možnosti… IZRABIT priložnost, ki se ponudi. Magari odgovorit nekomu, ki ti piše na privat. Štekaš? :)[/quote]

Dam tipu prav. Vse je bolj ko ne v energiji, odprtosti. Nekateri ljudje se gibljejo po svetu kot da so svet zase, otok sredi oceana. Ne pogleda sočloveka. Ne vrne nasmeha. Nič. Kjerkoli si, pač zaznaš okolico, ljudi, jih pogledaš, začne se neverbalna komunikacija takoj, na nekem intuitivnem nivoju. Trgovina. Bus. Lokal. Kjerkoli pač so ljudje.

Okvirna starost, hobiji, otroci ja ali ne?[/quote]

Nimam otrok. ,hobiji nogomet ,tek,..starost 27[/quote]

Uf, mlad, premlad :). Mene zanimajo nad 35.

Ni poanta v lovljenju po gostilnah in tekmah.. to je neka glupost, ki pride prav zafrustriranim babam, ki ždijo doma in se jim ne ljubi ama pod milim bogom nič…
Tud ni treba se gont na vsako prireditev, veselico, lazit v hribe in iskat neke nore tečaje… preprosto je treba dat možnost takrat ko se pokaže. Ko se ti nasmehne ali pozdravi neznanec na ulici, trgovini. Ko ti trgovec nameni lepo besedo… da ne naštevam spet vseh možnosti… IZRABIT priložnost, ki se ponudi. Magari odgovorit nekomu, ki ti piše na privat. Štekaš? :)[/quote]

Ne, ne štekam.
Neznanci na ulici ne pozdravljajo. Če grem v hribe pa pozdravim vse, ki jih srečam. Starejši moški se nasmejijo, kako rečejo. Mlajši moški pogosto sploh ne odzdravijo, gledajo skozi tebe. Če pa že odzravijo je pa to to in gredo naprej. V trgovini so predvsem prodajalke, tu in tam kak moški. Kupci pa spet pretežno ženske pa da bi kdaj kak moški nasmehni, pozdravil ? To se ne zgodi. Trgovke pa kot sem že rekla ja so prijazne. In to je to. Trgovci, tisti redki, so prijazni ja in to je to. To še ni iskanje partnerja, če si prijazen do trgovca.