pismo momsterju
je že katera napisala pismo materi
kako joj je prizadela in kako ravnala z njo skozi življenje
nikakor nisem pisec in nikakor ne znam skupaj sestavit eno pismo, ki bi ji dalo vedet, da sva za vedno končali kot hči in mati, lahko sva kot sosedi
.
če ima kera mal žilce vsaj za začetek takega pisma, bom hvaležna zelo.
ampak nočem niti pod razno, da se bi v pismu čutilo, da mi je hudo, ker mi ni
dej skoč na sosedn forum pa praš Gitto Ano. ona je tam moderator in ful folku je že pomagala. http://med.over.net/forum5/list.php?465 na tvojem mestu ne bi pisala,ker bo mahala s tem pismom vse naokoli,kot ti je že ena gor napisala.
Te čisto razumem…če si se odločila, da ji to pisno sporočiš, bodi čimbolj kratka in jasna. Ne rabiš obrazlagat in dokazovat svoj prav. Napiši ji pač, da želiš do nadaljnjega pretrgat vse stike z njo in da naj te pusti pri miru. Napiši tudi, da naj ti ne pisari nazaj, ker ji ne boš več odgovorila. Ter da ji želiš vse dobro.
Če te ne posluša, tud brala ne bo, verjemi oziroma bo prebrala tako, kot si bo sama zamislila. Ko sem se jaz pred leti poskušala z njo “pogovorit”, sem jo dojela šele v celoti, njo in njen ego in njen prav. Brez veze, po njenejm pač to ni res in si izmišljujem oziroma mi nekdon drugi s tem fila glavo. Takrat je bil to moj zadnji poskus, aktiven in pasiven. Raje sem se poglobila vase, popucala vse v sebi, jo sprejela tako kot je in na novo redefinirala najin “odnos”, brez travme, brez bolečine. Je kakršna je, drugačna ne zna biti in se lahko na tepalnice vržem, da ji kaj dopovem. In sploh, kaj bi s tem naredila? Nič. Iskala zgolj spet njeno potrditev, aktwere nikoli ni bilo. Je ne rabim. Ko sem bila otrok sem jo, zdaj je ne več. Tako kot ne rabim več nobene potrditve od nikogar več. rabim samo svojo in to je to. Do tega moraš priti, to pa lahko le z delom na sebi. Če čutiš, da bi napisala, napiši, a poanta je v pisanju in zlitju na papir in stem osvoboditvi nakopičenih čustvenih energij/blokad, ne pa v njenem prebranju le tega – s tem in tvojim videnjem njene reakcije si lahko zgolj še kakšno blokado nakoplješ, ker kdor zna, zna … in take mame znajo …
maste čist prav
točno tako bo razumela , kot bo hotela
si ne zasluži niti, da ji napišem
včeraj je moji sestri vrgla v obraz, da ji je na prvem mestu sin
mislim da je dovolj povedala
amapk tako bi rada , da vsj malo vsaj malo za en kratek čas trpi, ali pa da bi imela vsaj slabo vest
pa nisem škodeželjna in privoščljiva, da ji to želim, ampak imela bi občutek da …..ne vem kaj
Predvsem se ti splača pisat zase, da si razjasniš svoja čutenja, pričakovanja,nasploh da razčistiš sama s seboj. Mamo poznaš, kakšna je. Pusti jo, ker je škoda vsake minute, da bi se ukvarjala z njo in njenimi občutji. Ona občuti po svoje, in zagotovo ne bo nič drugače, kar koli narediš. Zato se posveti sebi in dokončno predelaj ostanke preteklosti. Zaradi sebe, ne zaradi nje!