Zadnje čase sem precej pridobila na samozavesti in ne pustim več, da bi ljudje z mano ravnali, kot se jim zljubi, jaz pa bi morala vse to mirno prenašati.
Opažam, kako so nad tem presenečeni, se umikajo, me ignorirajo. Ne vsi, se pa najdejo taki. Hvalabogu, so se že prepoznali, da ne bo šlo več tako naprej, in se sami umaknili.

Se je tudi vam to zgodilo?

Ej, tocno vem o cem govoris! 🙂

Enako se meni dogaja, ah ti si se pa res spremenila, a si ti kej jezna….
p take kanfajo, jaz si pa mislim
Ko vas j.e.b.e.

Ne sekiri se…

Da tudi jaz sem ena taka. Po dolgih letih zatiranj in psihiranja v družini sem rekla dovolj!!!!!
In nekaj let je že tega, pa vendar se ne morejo sprijaznit čeprav nikomur nič nočem, nisem pa nekaj samoumevnega kot dolga leta. Bolelo me je a v prejšnje življenje ne bi šla več. Nikoli!
Tudi znanci(prijatelji) me take ne sprejemajo, novi znanci pa tako pozitivno kot me niso prej nikoli saj se tudi smejati nisem več znala, kar danes redno počnem. In ko mi je prvi smeh ušel iz ust sem bila sama začudena in zamislila sem se kakšna mala ubita miška sem bila. Sedaj pa stopam samozavestno naprej, sklepam nova znanstva in ja, dobro mi je.

Go girl! Jaz sem uspela to storiti pri komaj 36 letih – kolk dobr deneeeee! Pa naj njim paše ali ne, meni dogaja na polno. Kul ljudje me imajo radi, nevoščljivci se bodo požrli.

Tako je tudi prav 😉

Saj je lepo, da niste več tihe miši.
Samo, kolikor imam jaz izkušnje s takimi, jih potem, po “pridobitvi samozavesti” ali bolje rečeno po tem, ko rečejo “dostmam”, začne metat v nasprotno smer. Potem pa napačno mislijo, da ljudi odbija “na novo pridobljena samozavest”, medtem ko jih v resnici odbija neravnovesje.

Prava samozavest ponavadi ni odbijajoča, ne vem no. Moje izkušnje s takimi, ki so “na novo odkrile sebe”, so žal slabe. Lahko pa, da je pri vas drugače, seveda.

Ja, eno je pridobiti samozavest, če je je preveč, pa zna nesti že potem v kakšno arogantnost, samovšečnost, kar začne ljudi odbijati. Sama samozavest pa ne kot takšna, kljub temu, da človeku rečeš ne, da se s čim ne strinjaš itd.. Gre tudi za sam način komuniciranja, ki je za ljudi sprejemljiv, kljub slednjemu.

Recimo tole mi veliko pove. To ni samozavest, to je nezrelo najstniško upiranje. Iz pridne punce postaneš poredna, ampak to še ni to. Odnos “ko vas jebe” so, karikirano, mulci z dvignjenim sredincem in kapuco iz geta. Pa bejbe z rinčkom v nosu in tatujem na riti. Do samozavestne zrele ženske je še kar nekaj poti. Tam potem ne rabiš več “ko vas j…” odnosa, gre precej lepše.

Ni cudno, da mislijo, da si jezna. Samozavest ni isto kot agresivnost, se manj pa vulgarnost.

Se strinjam s posti zgoraj. Morda mislite, da ste zdaj samozavestne, ampak je vse prej kot to? Jeza, upornistvo, agresivnost niso znak samozavesti.

Očitno si naredila korak zase na poti življenja. Kakšna je ta samozavest ne vem, upam, da “prava”. Odločna, a spoštljiva do okolice. Sicer pa boš še dozorevala … To je lepo pri življenju oz. zato so poznejša leta lepa.

Pa še moja sprememba. Npr. pred časom se mi je pokvaril radio. Prijatelj mi je rekel, da mi lahko proda svojega, da ga je kupil, pa ga ne uporablja. Stara jaz bi rekla ok, mogoče malo pobarantala, nova jaz pa je rekla, tvoj nov, star radio mi lahko samo podariš. Pa sem dobila podarjenega.
Enako pri moških. Nova jaz sem zadnjemu ljubimcu po sexu (ni se dovolj potrudil) v oči povedala. Ne potrudiš se dovolj zame. Hočem, da mi pri sexu pride. Pa je naslednjič rezerviral sobo v hotelu in se potrudil. Stara jaz bi ga le zapustila. No, saj potem sem itak ga 😉

lahko samo povem svoj primer: moj bivši je bil ena taka zadržana tiha miš, tudi po zaslugi staršev

potem sva se veliko pogovarjala, živela stran od staršev – pa je šlo na obratno – postal je uporniški, zadirčen do svojih staršev, do neke mere tudi do mene, ko je bil v svoji glavi prepričan v svoj prav, se ni dalo več pogovarjat, sploh ni hotel slišati o še drugih vidikih (prepričan je bil v svoj prav, ker si je ustvaril razlago podkrepljeno z “dokazom” – po njegovo), tako da ni več šlo…

Samozavest ne odbija. Odbija nespoštovanje, tečnoba, … take stvari.

To bo zaradi šoka. Navajeni so, da lahko pometajo s tabo in da boš skočila na vsako besedo, da nikoli ne boš rekla ne. Navajeni so izkoriščanja in je zato to zanje šok in nekaj nedoumljivega. Zato te enostavno označijo kot nekoga, ki je kar postal nesramen, ker noče več skočit na vsako besedo.

Predstavljaj si takole: imaš trden pralni stroj, lahko ga premetavaš, obračaš na glavo, brcaš, pereš not vse od čevljev s peskom v podplatih do ruzakov polnih papirnatih robčkov, pa še vedno super opere. Potem ti kar na lepem obarva tvojo najljubšo obleko. Na koga boš jezna? Nase, ker si leta in leta grdo delala s pralnim strojem ali na stroj? 🙂

Se strinjam s tem. Sem samozavestna ženska, ki je nekje vmes sicer izgubila sebe, pa se je potem našla in podelala neke stvari.
Lahko rečem, da me ljudje zdaj sprejemajo veliko bolje kot prej, v bistvu se tepejo za mojo družbo, zanimiva mi je ta reakcija na mojo spremembo.
Seveda je nekaj ljudi, ki ne morejo z mano, ampak to so ljudje, ki imajo itak probleme sami s sabo in potem jih moj odnos zmede, ampak to je njhov problem, ne moj, jaz pazim, da imam svoje dostojanstvo in da ohranim njihovo v svojem odnosu do njih, da sem fer in spoštljiva.

Ljudje prevečkrat mislijo, da je samozavest vsemogočnost in potem, ko se spremenijo, postanejo arogantni in poniževalni do drugih. To ni res, samozavest ni to, da si ti najboljši in nad vsemi.
Samozavestni ljudje smo tudi ranljivi, tudi grešimo, tudi kdaj ne poznamo odgovorov in ne vemo, katero pot izbrati. Razlika je edino v tem, da se nosimo s svojimi napakami, da se znamo nosit z bolečino in da znamo stati za svojimi odločitvami. To je samozavest.

Ena zgoraj pravi, da jo stara družba ne sprejema, nova pa da jo super sprejme. Ja, verjamem, ker do stare družbe nastopa z neko preteklostjo in verjetno nekimi zamerami, zavestnimi ali nezavednimi, do nove družbe pa nastopa neobremenjeno s preteklimi dogodki in odnosi, gradi nove relacije in je bolj sproščena. Verjetno bo čez čas, ko bo dobila dovolj potrditev nove družbe, tudi s staro imela boljši odnos, ker se bo bolj sprostila in pozabila na stare zamere. To je povsem normalna stvar.

Poznam eno tako. Tiha miška, potem pa čez noč preobrazba. Ampak to je tečno za znoret!! Sploh se ne da več pogovarjat z njo. Nihče ji nič noče, normalna debata, ona pa v luft zaradi bizarnosti.
Ja, hitro tolče v nasprotno smer. Podpiram vse, da se postavijo zase in zahtevajo, kar jim pripada, ampak z malo zdrave mere. Ni treba zdaj vsakemu glave odgriznit.
Saj potem se je potegnila nazaj, nekaj časa smo pa resno razmišljali o prekinitvi stikov. Probleme je imela z možem, prenašala pa jih je na prijatelje.

Kako pa ste to naredile?

V glavi sem nekega dne doživela klik in od takrat rastem, saj padati ne morem, sem bila že pri dnu. Žal mnogo let prepozno a prej nisem imela moči karkoli spremeniti, ker sem bila povsem brez samozavesti, skoraj bi mu še sama potrdila da sem res slaba.
Stara družba tako reagira, ker me take ne pozna. Med nami ni zamer, ne jeze, vsaj z moje strani ne, res pa je, da z nikomer ne govorim slabo o možu ali o najinih odnosih. To sem pustila tam nekje zadaj in gledam samo naprej. Enkrat mi je znanka rekla da vsi pravijo kako dober je on, moj mož in na to sem ji samo rekla: ali sem kdaj rekla da ni? Ostala je zaprepadena in brez besed. On pa govori čez mene a me ne zanima, naj ima veselje.

Zelo se strinjam s tem. Vsekakor sem vesela za vse, ki se “uprejo” in si ne dovolijo diktirat. Samo žal je veliko ljudi, ki malo mešajo samozavest in samovšečnost. Menim, da je med tema dvena lastnostima zelo tanka meja, ki jo marsikdo prestopi v žeji po samozavesti. V resnici pa izpade samovšečen in tako je lahko tudi neprijeten za okolico.

Zelo se strinjam s tem. Vsekakor sem vesela za vse, ki se “uprejo” in si ne dovolijo diktirat. Samo žal je veliko ljudi, ki malo mešajo samozavest in samovšečnost. Menim, da je med tema dvena lastnostima zelo tanka meja, ki jo marsikdo prestopi v žeji po samozavesti. V resnici pa izpade samovšečen in tako je lahko tudi neprijeten za okolico.[/quote]

V bistvu meja ni niti malo tanka, je kar velik prepad med samozavestjo in samovšečnotjo, če le poznaš stanje samozavesti. Če ne poznaš, pa ja, se strinjam, hitro lahko zamešaš in postaneš neprijeten za okolico.

Preveč samozavesti? S samozavedanjem ni nič narobe, več ga je toliko bolje. Velikorkat ljudje zamenjajo pogum s samozavestjo. Ko enkrat upajo rečt “zdej imam pa sot in ne dovoil si, da se tako ravna z menoj”. Takrat, ki najdeš v sebi mir in ravnovesje, takrat znaš ustrezno ravnati v določenem trenutku in sicer, da na prvem mestu poskrbiš zase in pri tem ostajaš spoštljiv do drugih. Reči NE ni nič slabega, čeprav se včasih ob tem slabo počutimo. Moramo vedeti, komu vsakič reči ne in komu občasno. ker včasih, za svoje dobro, nekaterim ljudem ne smemo reči prevečkrat ne. Na kratko: ko imaš rad sebe, moraš najprej skozi fazo samozavedanja, da lahko stvari osvestiš, nato pa jih spremeniš ali se prilagodiš. Odvisno, kakšne so tvoje potrebe.

Sem že videla, ko so se ljudje “našli” in pri tem postali “unbearable”. Hvala za take, naj bodo kar sami s svojo samozavestjo.

Problem takih ljudi je, da hitro ratajo konfliktni. Vsak take izkušnje imam jaz. Rečejo si, zdaj me ne bo pa noben več j***** in gredo v vojno za vsak pasji drek. Kreganje za vsako malenkost. Kar naenkrat so oni najpomembnejši, ves svet se jim mora pa umikat.
Jaz se imam za zelo samozavestno osebo, pa še v življenju nisem nikogar nahrulila ali pa se skregala, čeprav sem imela milijon priložnosti. Grem dalje in si mislim svoje. Izkoriščat se pa seveda ne pustim. Ampak za to ni treba biti nevljuden in konflikten.

Močni ljudje imajo lahko samo močne prijatelje. S tem da so se umaknili so samo pokazali da ti niso kos. To je samo pridobitev zate, ker z takimi itak nimaš kaj početi oz. se je naredila “naravna selekcija”.

V primeru da pa svojo novopridobljeno samozavest izražaš z arogantnostjo je pa problematično..to gre pa vsem na živce in so se umaknili iz tega razloga.

Ljudje z zdravo samozavestjo so najboljši prijatelji/sodelavci/partnerji ker so neobremenjeni in pozitivno naravnani..žal je zelo malo takih. Če si pridobila to obliko samozavesti ti čestitam, verjetno ti ne bo najlažje v življenju, boš pa iskrena sama z seboj..večina do te točke ne pride nikoli!

Eno je prava samozavest,drugo je navidezna samozavest. Ta druga je zelo problematična,ker človek igra nekaj kar ni. Navzen močan,moto “moje mnenje je tapravo”,jaz sem samozavesten 100/h,v naslednjem hipu pa se ob določeni priložnosti zlomi oz. si nabija samozavest z alkohokom ipd.

Samozavestni človek na žali svojih bližnjih,pove svoje mnenje,sprejme tudi drugo,ima normalno komunikacijo z ljudmi s katerimi je vsak dan v stiku,z ljudmi,ki mu kaj pomenijo.Vsi delamo napake,samo navidezno samozavesten človek ponnavadi meni da ima vedno prav in nima tolerance do mnenja drugih,do ostalih je nesramen in mu “dol visi” kako se drugi ob njegovih reakcijah počutijo.
Seveda pa to ni samozavest,temveč uporništvo,ki pelje odnose samo navzdol.