Zakaj hodite na dopust skupaj s starši/taščami…
Nikogar ne “obsojam”, sprašujem zgolj iz firbca:
Takole na dopustu opažam, da vas je veliko takih, ki dopust preživljate skupaj s svojimi starši, tastom in taščo….pa me zanima, čisto tako iz firbca, kako to. Ker vam je to ceneje? Ker vam tašča na dopustu pazi otroke in imate čas zase? Ker vam kuha tašča/mama in vam ni treba? Ali ker preprosto uživate v njihovi družbi?
Ker opažam pa tudi, da so v takih “kompanijah” v dneh, ko gre dopust h koncu, že vsi tečni in naveličani drug drugega, se grdo gledajo, prisegajo, da je tokrat zadnjič, da gredo na dopust skupaj, naslednje leto pa vse jovo na novo..
Midva sicer nimava v načrtu, da hodimo skupaj, ampak če pa tako pride, pa brez problema. Z mojimi starši smo šli na malo bolj eksotično popotovanje, ker sta si želela it, pa si sama nista upala. Midva sva šla za en mesec, v zadnjem tednu sta se nama pridružila in potem ostala še en teden sama. Sta rabila malo spodbude in malo varnega privajanja 🙂 To gre, ker sta še vedno zelo aktivna. Če bi bila čisto statična, potem bi bila pa težka. Pa gre ker ne težita in se vedno da vse zmenit.
S tastom in taščo gremo včasih za kak vikend ali par dni med tednom na morje. Po navadi ker rezervirata apartma in imata dodaten prostor, pa še naju povabita. Greva kadar lahko. Njima to ful pomeni, ker imata družbo, sogovornika, nama pa malo frej tudi ne škoduje. Imam pa res srečo, da sta tast in tašča ful fajn, nič se ne vtikata v naju, nobenih vsiljevanj, vsak ima lahko svoj urnik ali pa je vse stvar dogovora. Moram potrkat 🙂
Midva povabiva z nami na morje babico in dedka, ki vsakodnevno iz vrtca pobereta najina otroka, jih nahranita in popazita dokler ne prideva iz službe. Ne živimo skupaj, se relativno vredu razumemo, nesoglasja pač lahko pridejo in se mi zdi to normalno, a nič pretiranega. Enkrat letno dopustujemo na morju skupaj od rojstva prvega otroka. Dopust (nastanitev) plačava midva in je na nek način najina zahvala, da to počneta, saj jima trenutno ne moreva poplačati v denarju, kot sva lahko z nekim prispevkom še pred časom.
Vem, da si stara starša sama tega ne bi privoščila, prav tako je njima na nek način v veselje imeti ob sebi vnuke. Midva si lahko privoščiva pijačo zase ali crkljanje, ko vzameta babi in dedi otroke s sabo na sladoled ali v trgovino ali preprosto skupaj zaplavava, stari starši pa imajo v nama zaslombo, ko iščemo dodatne izlete v okolici ali urejava nesporazume in podobno, kjer se onadva ne čutita več suverena. Pa moška gresta kdaj na pir, ženski greva pogledat čevlje ipd…
Letos sta prvič pristala, da gremo brez nekega cincanja (predvsem glede denarja), in sploh pri dediju je očitno, da se zelo veseli. Jaz pa sem vesela, da gremo, saj funkcioniramo drugače in vedno bolj se zavedam, da starši ne bodo večno ob nas, tako da je to zelo dragocen skupni čas. Ker nam je to v veselje, upam, da bomo tako lahko šli še mnogo poletij in uživali v družbi drug drugega, čeprav smo si različni.
Mi pa poiščemo še kak dopustek ali par izletkov sami, brez starih staršev – tudi to je seveda pomembno (dokler bo zneslo).
Mi vsako leto plačamo dopust tašči (še edina živa od najinih staršev) zato, ker prej ni hodila na dopuste. Ni poanta v čuvanju otrok, saj jih lahko daš v različne aktivnosti in ni poanta v kuhanju, ker gremo v hotel, še manj pa, da bi bilo ceneje…
Zgolj zato, ker bi ji radi naredili en lep dopust v letu.
Hodimo na dopust k njim – zato, ker se čez leto ne vidimo veliko, posebej ne z enim parom, ki živi v drugi državi, in ker so vsi štirje bolni in še kar obnemogli in jih malo pocrkljamo in pustimo, da nam najedajo po mili volji. Se spočijemo? Ne prav zelo. Ampak otroci imajo priložnost biti z dedkoma in babicama in dedka in babici imajo priložnost sodelovati v življenju vnukov in so malo bolj brez skrbi tistih par tednov na leto.
enkrat na leto jih povabimo zraven, sama ne bi šla, zraven pa rada gresta, tudi finančno je to zanje velik zalogaj. Seveda tam tudi ona kdaj popazita na otroke, vendar ju ne silim, prav tako si razdelimo delo glede kuhanja, res pa tašča kuha več, ker se kar “grebe” da bo ona kuhala. Pa mi potem pomijemo in skuhamo kavico, pa je. In se imamo fajn. Res pa je to enkrat na leto, drugače gremo sami.
mi si pa z mojima delimo pavšal na otoku in 1x letno smo skupaj dol 1 teden, potem pa še 2 vikenda in je prav luštno.
otroka ne rabita varstva, kuhanje in pospravljanje se porazdeli, dol je še kup družbe, ki omogoča, da se s starši tudi po cel dan ne vidimo … je kr ok tako, dokler nam bo pasalo bomo tako, ko nam ne bo več, bomo pa drugače 🙂
Tega tisti, ki jim starši predstavljajo samo zastonj varuško in kuharja, ne bodo nikoli razumeli. Tisti, ki z lastnimi otroki nimajo normalnega odnosa, pa tudi ne.[/quote]
Ne hodim na dopust ne z mamo, ne s taščo, ker nobena od njiju ne mara morja, pa bi šla z veseljem s katero od njiju, ker leto je vdno v nekem kaosu in hitenju, tako bi se pa na morju lahko lepo sprostili in se družili na izi, preživeli bolj kvaliteten čas eni z drugimi. Otroci so že skoraj študenti, tako da mislim, da jih babice ne bi varovale, edino pri moji mami se nikoli ne ve, kdaj bi ji padlo na pamet, da gre žurat z vnuki 😉
Tašča ima vikend in včasih kak vikend preživimo skupaj, večinoma prvomajske praznike. Je to en tak mini dopust s taščo 😉
Tukaj vse pišete kako ste na dopusti vse složne s svojimi starši, se imate fino, malo manj kot da direktno napišete, da jim delate uslugo, da jih vzamete s sabo, resnica je pa čisto drugačna.
Sploh v kampih- hvalite se, kako ste radodarni, da plačate pavšal, potem pa strašem/taščam častite, da ga lahko koristijo non stop, ker ste pač tako velikodušni in si to zaslužijo , v resnici jim pa napokate svoje sončke, s katerimi se morajo potem ukvarjati, sami pa pridete dol čez vikend, da vas malo pocrkljajo. In mislite, kako so vam starši/tašče za to hvaležni..
ti to resno? celo leto delaš in potem se jebeš še na dopustu sto na uro? kdo je brez skrbi?[/quote]
Ti to resno?
Se ti ne zdi da je morda primerno nekomu polepšati par dni življenja. Stari in onemogli sami gotovo ne bi šli na dopust, so pa sigurno zelo veseli druženja z “tamladimi”.[/quote]
sem že napisala, da sem spregledala, da ne gredo na dopust, ampak pridejo na obisk k njim in to celo v tujo državo.
Si sploh ne morem predstavljati, kak ponesrečen dopust bi bil, če bi šli na morje z mojo mamo ali taščo…
Da ne bo pomote…nismo v slabih odnosih, se z obema dobro razumemo… Obe pa sta tako nasprotujoča si karakterja, da ne bi bilo lahko ne z eno in ne z drugo.
Moja mama, je pač taka, da je sicer bolj umirjena, ne govoriči kar naprej, ampak če ne gre vse tako po planu, kot si ona zamisli, potem jo že dajejo živci. Začne se smiliti sama sebi, ne ukrene nič, da bi zadevo uredila, vsa nesrečna hodi naokoli in oddaja negativno energijo. Ker nikioli ne pove, kaj ji ne paše, name to vpliva tako, da enostavno tudi jaz izgubim vso energijo. Če jo vprašam, ali jo ka jboli, reče ne. Če jo vprašam, kaj je narobe, reče .. ah, nič. in še naprej kaže nesrečen obraz. Tega ne prenesem, zato se raje umaknem, da še mene ne znervira do konca.
Kr se pa tiče tašče…ta pa govori, govori, govori kar naprej. z njo se mi ne pogovarjamo, ker ne moremo do besede…ona ima monolog. Veno ima ona vse prav, o drugih grdo govori (kako so neumni, leni, nimajo vseh papirjev poštimanih v glavi,…) samo ona je oh in sploh. Kar me pa pri njej najbolj moti, je pa to, da vsako zgodbo prilagodi, kot se njej zdi, skratka izmišljuje si včasih stvari, ki sploh niso resnične. Enostavno ne morem prenašati njenih laži.
Evo zato, grem raje sama na dopust z družino in ni mi težko čuvati otrok in skuhati kosila (ker smo v apartmaju). Raje na dopustu še kaj postorim za nas, kot pa da sem fraj in grem domov z načetimi živci in s polno negativizma.
Roko na srce – sem že videla ogromno takih razširjenih družin na dopustu, dopuščam vse, od tega da je želja po takem dopustu obojestranska, do tega, da je vidno enostranska, ampak kar opažam je to, da so take razširjene družine povečini (rekla bi na 10 takih razširjenih družin je vsaj 9 takih) kjer so poleg otroci od 0-8 let. Reeeeedko kje vidim dva mlada brez otrok skupaj s starši na dopustu in redko kje vidim družino z večjimi otroki skupaj z babicami in dediji.
Točno to. Podpis pod tole. Starše jemljte s seboj, da skačejo okoli otrok.
Nikoli nisem šla na morje s starši ali taščo/tastom, ker hočem imeti zasebnost ter svoj dopust, kjer delam to kar hočem in sem z ljudmi, s katerimi sem res rada (mož, otroci). Tudi ko so bili otroci v plenicah, nisem jemala nikogar s seboj, pa imam dvojčka – torej sta bili 2 pokakani in polulani riti za previti.Otroci so moja skrb in zato jih imam.
Točno to. Podpis pod tole. Starše jemljte s seboj, da skačejo okoli otrok.
Nikoli nisem šla na morje s starši ali taščo/tastom, ker hočem imeti zasebnost ter svoj dopust, kjer delam to kar hočem in sem z ljudmi, s katerimi sem res rada (mož, otroci). Tudi ko so bili otroci v plenicah, nisem jemala nikogar s seboj, pa imam dvojčka – torej sta bili 2 pokakani in polulani riti za previti.Otroci so moja skrb in zato jih imam.[/quote]
No, jaz tako drastična nisem želela bit, zato pravim, da dopuščam obe možnosti glede želja po preživljanju dopusta.
Sicer je tudi res to, da mlad par navadno uživa v spoznavanju drug drugega. Večji otroci pa navadno pomenijo tudi starejše stare starše. To je najbrž tudi delni razlog.
Vseeno mislim, da v tisti vmesni fazi – torej v taki obliki preživljanja dopusta – obstaja oboje: tako izkoriščanje za varstvo otrok v tistem času, kot tudi dedki in babice, ki si resnično želijo preživeti nekaj časa z vnuki. Meni se to zdi zelo lepo in prisrčno. Morda zato, ker pri nas so eni stari starši že malce stari in tudi to zelo težko prenašajo, držijo se bolj doma, z vnuki se sicer videvajo, a jih ne čuvajo. Drugi so malce bolj vitalni, pa žal brez interesa do vnukov.
Ne bi pa z nobenimi šla na dopust, tudi če bi se nevem kako grebli za pazit vnuke, nikakor!