Danes sem očitno petiravala.. blo je ful toplo, po enih 18 km me je začela ful bolet glava, naredeila sem še enih 10 km.. res me je tolk zmučilo, da sem komaj prišla domov. Se uležem in mi je bil tak čuden občutek.. toplo,.. pol me trese mraz.. Pol sem še bruhala. Sedaj je stanje malo boljše, čeprav me še boči glava im mraz mi je. Kaj je to mogoče od pregretosti, od sonca???

Sončarica verjetno ni, prej dehidracija. Če ne bo do jutri bolje, čim prej k zdravniku.

Kaj pretiravaš, če si brez kondicije? Pa med kolesarjenjem pij zadosti tekočine oz. izotoničnega napitka! Pa še enkrat, ne pretiravaj! Ne boš prva, ki jo bo kap med kolesarjenjem!

skoraj tako je meni prišlo na vrhu klanca na prvi Franji. Klasična dehidracija.
Izotonik ali pa naravni napitek: limonada z medom 🙂

Dehidracija.

ups.. sej je malo bolje.. najbrž mi ni treba it zdaj k dežurnemu

Po moje ne.
http://www.pomagamprvi.si/CLANKI_O_PRVI_POMOCI/
DEHIDRACIJA
Alenka Goličnik, dr.med.

Poletje je tu! Obdobje leta, ki ga z veseljem pričakujemo in ga želimo karseda dobro izkoristiti. Dolgi, vroči dnevi in sončni žarki vabijo v vsakovrstne aktivnosti, ki si jih med letom ne moremo privoščiti. Seveda je poletje tudi čas dopustov, ko si privoščimo krajša ali malo daljša dopustovanja ob morju ali v gorah, marikomu pa poletje prebudi tudi čisto pravo popotniško žilico. Vsekakor je tisto ‘pravo’ poletje vroče in razgibano. Premalo pa se zavedamo, da je lahko ravno ta kombinacija včasih nevarna našemu zdravju. Visoke temperature in raznovrstne aktivnosti, v katerih uživamo, nas izpostavljajo povečani izgubi vode in lahko privedejo do dehidracije.

Voda je pomemben sestavni del telesa, saj predstavlja več kot 50 odstotkov telesne mase. Zagotavlja normalno potekanje praktično vseh telesnih procesov in je kot vemo že iz vsakodnevnih izkušenj nujna za življenje. Dehidracija je stanje, ko telo nima dovolj tekočine, ker je preveč izgubi ali pa je ne vnesemo dovolj, da bi zadostili našim potrebam. Poleg vode telesu v takšnem stanju primanjkujejo tudi nujno potrebne mineralne snovi, ki jih prav tako izgubljamo skupaj s tekočino.

Zakaj pride do dehidracije?

Naše telo nima zaloge vode, zato jo moramo sproti nadomeščati. Da pokrijemo izgube, moramo odraslemu telesu dnevno zagotoviti vsaj 2 litra tekočine. Še posebej je to pomembno v situacijah, ko se poraba oz. izguba vode v telesu poveča. Najpogostejši vzroki prekomerne izgube tekočine in mineralnih snovi iz telesa so driska ali bruhanje ter povečano potenje. Predvsem slednje je pogosto razlog za povečano izgubo vode v poletnih dneh. Seveda je lahko vzrok pomanjkanja vode tudi nezadosten vnos, kar je pogosto predvsem pri starejših ljudeh, ki so nemalokrat odvisni od pomoči drugih in imajo pridružene številne bolezni ter pri otrocih. Za nadomeščanje vode skrbi mehanizem žeje, ki se vključi, kadar telo zazna pomanjkanje tekočine in tako zagotovi, da izgubljeno količino nadomestimo. Povečano izgubljanje vode npr. s potenjem povzroči, da se ta varovalni sistem vključi že prej. Vsekakor pa je žeja že alarm, ki nas opozarja, da telo postaja dehidrirano.

Znaki dehidracije

Znaki dehidracije so odvisni od njene stopnje. Z večjo izgubo vode in mineralov iz telesa se znaki stopnjujejo in postanejo tudi bolj izraziti. Prvi znak, ki že kaže na razvijanje dehidracije je žeja, zatorej je ne zanemarjajmo. Žeja je alarm, s katerim nas telo opozarja, da moramo ukrepati. Žejo pogosto spremlja občutek suhih ust in tudi dejanska izsušenost ustnic in jezika, kar je že znak resne dehidracije. Zmanjša se tudi količina izločenega urina, ki je temnorumene barve, saj ledvici pričneta varčevati s telesno vodo. Nadaljnje izgubljanje tekočine vodi do utrujenosti, glavobola, vrtoglavice, bruhanja, zmanjšanih telesnih in duševnih sposobnosti ter postopnega zmanjšnja delovanja in okvar telesnih organov. Še posebej je nevarna dehidracija v vročem in vlažnem okolju ali izraziti telesni napori v vročem okolju ob nezadostnem vnosu tekočine, saj lahko odpove možganski center, ki uravnava telesno temperaturo. Telo se prične nenadzorovano segrevati, kar privede do motenj zavesti, krčev in lahko tudi smrti. Takemu stanju pravimo vročinska kap ali vročinski udar. Če ne ukrepamo pravilno in pravočasno je dehidracija lahko nepopravljivo in smrtno nevarno stanje. Še posebej morajo biti v okoliščinah, ko je možnost dehidracije večja, naše pozornosti deležni starejši, oboleli in otroci, saj so ti bolj ranljivi in tako bolj izpostavljeni možnosti dehidracije. Prav tako pa so znaki dehidracije lahko pri njih manj očitni oz. drugačni. Pri majhnih otrocih je treba biti pozoren na spremembo razpoloženja, jokavost, zmanjšano odvajanje, vdrto fontanelo.

Kako ukrepati?

Vedno naj velja rek bolje preprečiti kakor zdraviti. Zavedati se moramo situacij, v katerih smo bolj izpostavljeni nevarnosti dehidracije (vroče podnebje, telesna aktivnost, daljša potovanja, bolezen, povišana telesna temperatura….) in temu primerno ukrepati. Najbolje je, če telesu že vnaprej zagotovimo dovolj tekočine, tako da ne pride do občutka žeje. To najlažje storimo z rednim uživanjem tekočine – npr. kozarec vode pred vsakim obrokom ter uživanje vode med obroki. Še posebej med potovanji je dobro, če imamo pri sebi vedno steklenico sveže vode, saj tako lahko spremljamo količino zaužite tekočine. Za zadovoljivo hidracijo naj bi dnevno popili vsaj 1,5 litra vode ter 8 decilitrov tekočine preko hrane. Seveda je potrebno količino ustrezno povečati v zgoraj navedenih primerih, še posebej v primeru telesne aktivnosti, ko moramo dovolj tekočine zaužiti že pred pričetkom in ne smemo čakati na pojav žeje. Najbolje je, da uživamo navadno vodo ali pa naravne sokove, ki vsebujejo malo sladkorja. Dodatki sladkorja v raznih gaziranih pijačah namreč še povečajo izgubljanje vode. Prav tako je smiselno, da v vročih dneh, ki so pred nami, prilagodimo tudi vnos in izbor hrane. Telo v takšnih okoliščinah potrebuje manj energijskega vnosa in več tekočine, tako da je priporočljivo uživanje večjih količin sadja in zelenjave, predvem pa se je potrebno izogibati slanim jedem.Tudi otroci in starejši morajo popiti dovolj tekočine, čeprav ne čutijo žeje. Pazljivost je potrebna le pri srčnih ali ledvičnih bolnikih, kjer je potrebno spremljati še druge znake tekočinskega ravnovesja v telesu (otekline, dihanje….) ter prilagajati količino vnešene in izločene tekočine.

Kadar pa se dehidracija že razvije jo je potrebno predvsem prepoznati in pravilno ukrepati. V primeru blage dehidracije (žeja, utrujenost, suha usta) bomo lahko pravilno ukrepali sami, če so prisotni resnejši znaki (odsotnost urina, motnje zavesti, bruhanje, krči….) pa bo potrebna zdravniška ocena prizadetosti in pomoč. Predvsem je potrebno osebo, pri kateri sumimo na dehidracijo umakniti v varno, hladnejše okolje, da preprečimo nadaljnje izgube, ter pričeti z nadomeščanjem tekočine. V primeru vročinske kapi, ko je prisotna tudi povišana telesna temperatura, jo moramo poizkušati znižati s hladnimi obkladki, uporabo ventilatorjev itd. Izgubljeno tekočino nadomeščamo z vodo, naravnimi sokovi, nikoli pa z sladkimi sokovi, kavo ali celo alkoholnimi pijačami! Ne smemo pozabiti, da je telo poleg vode izgubilo tudi mineralne snovi. V primeru resnejše dehidracije moramo torej nadomestiti tudi le-te. To lahko storimo z uporabo rehidracijskih raztopin ali praškov, ki jih lahko dobimo v lekarnah. Rehidracijsko raztopino pa lahko zelo preprosto pripravimo tudi sami, če 1 litru vode dodamo sok 2 pomaranč ali grenivk, 5 žlic sladkorja in 1 žličko soli. Takšna mešanica pokrije tudi potrebe po sladkorju in mineralih. V primeru, da se stanje bolnika kljub našim ukrepom ne izboljšuje, je nujno potreben pregled pri zdravniku, ki bo ocenil stopnjo dehidracije ter prizadetost telesnih organov. V bolnišnici je možno tudi hitrejše nadomeščanje tekočine preko infuzije, saj se ob resni dehidraciji zmanjša tudi možnost prehoda tekočine skozi črevesno steno.

Dehidracija je torej stanje, na katerega ponavadi ne pomislimo, dokler se ne razvije do razsežnosti, ki pogosto potrebujejo že zdravniško pomoč. Preden se torej podamo v vse užitke, ki nam jih nudijo poletni dnevi, se zavedajmo, da naše telo v teh dneh še bolj kliče po vodi. Izogibajmo se pretiranim fizičnim naporom v najbolj vročih urah dneva, zagotovimo si stalno oskrbo s svežo vodo, uživajmo dovolj sadja in zelenjave, predvsem pa ne pozabimo na zadostno količino zaužite vode, da bomo zdravi in polni energije uživali v dneh, ki smo jih komaj čakali.
Alenka Goličnik, dr.med.

Kolesarjenje je tudi v vročini super šport – ampak kot so ti napisali zgoraj – pazi na vnos tekočine!

Priporočam mini test, ko boš čisto OK – pij na vsakih 7-10 min kolesarjenja kakšen požirek izotonika iz bidona – in opazuj razliko v svojih sposobnostih. Presenečena boš!
Izotonik pa lahko narediš doma – voda, sol, sladkor ali med in malo limone za okus.