Sm že v letih, ko bi morala imeti partnerja, moža, fanta. Predvidevam, da ga tudi zato nimam, ker sem brezposelna. Včasih, ko sem v kakšni družbi, imamo obiske ipd. se vedno spravljajo name (kakor moški, tako ženske), da si moram nujno poiskati bogatega, premožnega, da mi ne bo treba delati (ker sem očitno nesposobna da bi imela osebne dohodke), da če ima denar potem ljubezen tudi bo, da se naj uredim in dam noge narazen pravemu. Meni ti nasveti ne zvenijo nič kaj pozitivno, imam občutek, da se delajo nora iz mene, sejejo sarkazme. Jasno je, da premožni ne želijo premoženja prepoloviti, pač pa podvojiti (ženske brez vsega nismo zanimive), da ne omenjam “žalosti”, da če bi vsaj nekako zgledala, bi že vsaj imela kakšen zmenek za sabo, ne pa popolnoma nič.

Če bi dobro zgledala, bi bila zanimiva za ljubico, tudi premožnemu.

Danes tudi premožni dedci več niso nori, ne čakajo, da si eno na vrat nakopljejo, so raje sami.

in zakaj si pol enega revnega ne najdeš?

Nimam ravno nekih kriterijev, kaj bi…problem je, da se noben zame ne zanima, drugi pa me še zbadajo, žalijo, da si naj poiščem premožnega, bogatega. Ljudje so res zlobni do obisti.

To ti govorijo tisti, ki menijo, da denar osrečuje. Pa je res vse v denarju, kupljeni sreči?

Lenka, v prvi vrsti se čim bolj izogibaj ljudem, ki se tako vtikajo vate.
Sem tudi samska, sredi 30ih, sicer imam službo, ampak tudi non stop vtikanje vame, dreganje, žaljenje na račun moje samskosti. Že tako me boli, ker ne najdem partnerja potem pa še te zlobe. Če se le da, se jim izogibam.
Drugače pa bistveno je, da si najdeš službo. Držim pesti zate, da ti uspe. Sem tudi bila brez nje in vem kako je to grozno.
Žalijo te na dveh točkah, ki te bolijo: brezposelnost, samskost. Ne daj se jim. Veš zakaj te napadajo? Ker so sami zafrustrirani, ker so sami nesrečni in iščejo žrtev, da jo dajejo v nič.
Ti se jim pa ne pustiit.

Nimam ravno nekih kriterijev, kaj bi…problem je, da se noben zame ne zanima, drugi pa me še zbadajo, žalijo, da si naj poiščem premožnega, bogatega. Ljudje so res zlobni do obisti.[/quote]
tvoj problem ni v tem, da bi bila revna, ampak v tem, da žal nimaš niti pikice smisla za humor. že večkrat tu gor dokazano…

Postavi se na svoje noge – lahko reči, postavljam se že zelo dolgo: iščem službo že več kot 3 leta, vem da je težava tudi moj videz ki je resnici na ljubo nikakav, zamerim ljudem, da si me tako radi privoščijo in mi filozofijo o tem, kako naj živim. Morda me zato napadajo, ker je vsem jasno, da bi že končno nekaj morala narediti iz svojega življenja, ne pa mečkam in mečkam, zgodi se pa nič. Ni enostavno priti do službo, res ne; ker nimam nič me še toliko bolj bolijo besede, da se naj spravim na premožne pa je več jasno, da pri tistih nimam šans.

Ja, glede službe verjamem, da ti je res težko. Samo saj veš, brez nje res ne gre.
Si kaj razmišljala o prekvalifikaciji? Zavod nudi tudi kake brezplačne možnosti. Težko ti kaj svetujem, ker nevem kaj si po izobrazbi in koliko si stara.
Sem pa dala to skoz in vem, da je res obupno težko. Verjamem, da ti bo uspelo. Zdaj je vse grozno, ampak ko bodo pa stvari stekle pa bodo stekle na polno.
Ja, tudi pri meni je videz problem. Po mojem je videz še največji problem. Verjemi, lepotice brez službe, z lahkoto dobijo moškega. Če pa nisi lepa, jaz sem prav grda, pa mi tudi službane pomaga, da bi dobila moškega.

Iz katerega konca Slo si, kakšno izobrazbo imaš, koliko si stara, kaj znaš. Ker ljudje ne vedo o tebi čisto nič uporabnega, ti lahko dajejo samo načelne (nesmiselne) nasvete.

Preveč si občutljiva.

V Sloveniji je veliko samskih moških. Zakaj so samski, pa ne vem.

Kje pa so, kje se ji da najti?
V gostilni ali še kje drugje?

Ker vedo, da je težko v življenju, če ni denarja, je pa še težje …

Kje pa so, kje se ji da najti?
V gostilni ali še kje drugje?[/quote]
Povsod. No za gostilne nisem prepričan, ker jih ne obiskujem, ampak so verjetno tudi tam:-)

A naj bi te nagovarjali, da si poišči revnega, pijanca in lenuha? A to bi se ti zdelo pa v redu? Hočejo ti pač dati uporaben nasvet, meni se zdi nasvet kar na mestu. Malo se zrihtaj pa boš mogoče tudi službo dobila, ni vrag.

Končala sem ef, delala sem že nekaj v smislu vodenja projektov, tehnični podpori. Živim v okolici lj, pišem prošnje, znova in znova pa nič. Stara sem 33, tudi tečaj računovodstva sem opravila, da bi me kdo vzel pa ne in ne, ker nimam računovdskih izkušenj. Ne vem, kaj delam narobe, pravite da se naj zrihtam? Kako – nosim to, kar dobim, frizerja si ne morem privoščiti, make up-a tudi ne. Dobim na mesec 260€ od tega gre skoraj vse za položnice, še dobro, da rk daje pakete s prehrano, da vsaj z njimi preživim. Ne vem če kdo ve, kako to je, ko več kot 3 letat pisariš prošnje, ne zgodi se pa nič, da imaš celo zbirko raznih življenjepisov, prošenj, prijav, od katerih niti nisem bila vabljena na niti en razgovor. Včasih bi se najraje fentala, pred kratkim sem šla gledat na zavod kje rabijo sezonske delavce, da bi vsaj to delala pa je problem prevoz, ker avta nimam, s kolesom pa je res nekoliko predaleč.

Sprijaznila sem se že, da bom vedno samska, ker vem da ne morem ponuditi nič, niti lepa nisem, ne vem pa, kako se naj spriznim s tem, da ne dobim nikakor službe, nobenega dela. Počutim se slabše kot kriminalec, kot da bi zaštihala pol milijona ljudi. Zakaj je življenje tako nepravično, da nekateri ne moremo zaslužiti za svoj boljši jutri, da nikakor ne najdemo svojega prostora pod soncem, zakaj eni lahko drugi pa moramo iti živi v grob? Se mi še sploh splača živeti? Imam občutek, da je vse zaman, čisto vse.

Nimam ravno nekih kriterijev, kaj bi…problem je, da se noben zame ne zanima, drugi pa me še zbadajo, žalijo, da si naj poiščem premožnega, bogatega. Ljudje so res zlobni do obisti.[/quote]
tvoj problem ni v tem, da bi bila revna, ampak v tem, da žal nimaš niti pikice smisla za humor. že večkrat tu gor dokazano…[/quote]

Kaj naj – življenje imam takšno, da se več ne znam smejat, ti bi se če ne bi imel nikogar, niti načina ne, ki bi ti omogočal dostojno življenje? Humor je zadnja stvar, ki jo rabim, razmišljam, da bi spila strup…