Koliko časa straši porabite za šolo?
Če je dojemljiv,potem je pričakovati,da v 4.razredu dela bolj ali manj sam,ti pa preveriš.Vsaj tako delamo pri nas.Starši smo šolo že končali,če npr. nima naloge,mora otrok nositi za to odgovornost.Menim,da je tole pretirano ukvarjanje pretirano. Otrok mora po moje vedeti,da je šola njegova obveznost,če kaj ne ve,naj vpraša,občasno preveriš zvezke po občutku,da vidiš kako dela čez teden,čez vikend malo več,odvisno seveda kako mu kaj leži oz. kaj mu dela težave. Pred testi mu sestavim naloge (ne dan prej).Res pa je,da zaenkrat hvalabogu nima v 4. še nobenih težav. Tisto kar me bolj skrbi,so delovne navade,ki se najbolj pokažejo v srednji šoli,takrat jih zraven na polno okupira še puberteta,nova družba,…
Tako pri nas.
Povprecno manj pol ure na teden, toliko da gremo cez vse zvezke oz mi ona pove kaj so se ucili, vmes kako vprasanje za preverjanje snovi….
Je pa res da ko kake snovi ne razume potem se usedem z njo in ji razlozim (pac kot instrukcije)….
Pri referatih, branju, pa me ni zraven (razen ce vprasa za mnenje). Ker sosolkam ce ne drugega mame vsaj na spletu najdejo literaturo…. Jaz ji takrat odstopim racunalnik, ce ne najde jo peljem do knjiznice, iscem ji pa nikakor ne….
Zdaj ne vem ali so moji otroci totalni idioti ali kaj. Nihče se z otroki nič ne ukvarja, ne na MONu, ne v šoli, Ampak ko se dela pa naloge, ki jih imamo starši možnost videti, ima pa samo moj, pa še en v razredu tak izdelek, da se mu vidi, da ga je naredil sam. Res je, da učiteljica to ve in ceni in dobro oceni, ampak tudi vse tiste super truper naloge, ki jih otrok nikakor ne bi spravil skupaj, oceni odlično.
Nekaj tukaj ne štima. Otroku pomagam, ob koncih šol leta trepetam z njimi za ocene, ne delam pa namesto njih in sem (bila) v naših treh razredih (3 otroci) ena redkih. Starejša dva sta danes že v srednji šoli in povsem samostojna in glede na to, da ohranjata Zoisovo, sklepam, da sem prav ocenila in prav butasta tudi nista.
V četrtem težko rečem časovno, ampak sem pa kar spremljala. Tudi pomagala, kdaj izprašala, predvsem pa spodbujala, potiskala in vlekla.
Jaz v šolo ne hodim. Moji otroci pa ja in to v šolo, kjer poučujejo učiteljice (ki so za to plačane) in so v bistvu zgolj in samo zato tam – torej za otroke, da jih učijo in vsaj delno naučijo. In v tem smislu vzgajam otroke in v tem smislu sem že od začetka predstavila svoj odnos učiteljicam – torej, domače naloge, projekti ipd. zgolj v mejah, kar je otrok sposoben narediti sam, ne pa da dela cela familija cele popoldneve (ker končno, to potem ni sploh rezultat otroka). Tako da, ne vem, v nekaj letih razen prinesti kakšnega lončka, semena ipd. se meni ni bilo potrebno vključevati. Ja, včasih priletijo, mami, mami, je učiteljica rekla, da moraš … jih prekinem, razložim, da jaz nič ne moram, temveč oni. Itd. Nakladam, a poanta je ta, da sem odgovornost za šolo prevalila na otroke. Otrok dela sam, če ne razume, naj v šoli vpraša učiteljico, ker je ona tam zato (to ponavljam ves čas) in šele nato, če je res težava, blokada, pa da z vsem svojim trudom ne use, potem pomagam. Pa ne delati naloge, temveč proučit, kje natančno je težava, kje se ustavlja in zakaj, ter to pomagat otroku razrešit. Vse ostalo potem naj dela sam.
na tako vprašanje boš dobila odgovore v stilu: otrok hodi v šolo,net ti! Pa še: pusti ga da dobi slabo oceno in se bo začel učiti!
Brezveze,no…
Jaz povem po pravici,da se dnevno pozanimam kaj ima za nalogo,ga dobesedno prisilim,da jo naredi,nato poskrbim,da snovi vsak dan sproti preleti vsaj 5 minut in se spomni kaj so delali. Uči se vglavnem v soboto,izjemoma med tednom,če je vprašan,ali kontrolka. Sobotno učenje je kake 3 ure,z vmesnimi pavzami. Domače naloge pa so včasih narejene v pol ure,včasih sedi zraven tudi 2-3 ure. Edino bere vsak dan 5 minut na glas,pa napiše pet povedi po nareku,ker ga disleksija muči. Pred testi in spraševanjem se uči eno uro dnevno.
Nalogo dela na kuhinjski mizi,jaz med tem kaj počnem in sem v bližini. Če dela v svoji sobi naredi na pol in neestetsko.
Veš.v sinovem razredu so punce,ki dobivajo povprečno štirice in petice,mame pravijo : naša pa vse sama dela,jaz niti ne vem da v šolo hodi!
V resnici pa potem drugje javkajo koooliiikooo je treba delati doma in sedeti zraven,ker dekletom pač ni do učenja!
Tako,da odgovorov v silu naj se v šoli pozanima,sam se uči,jaz nič ne pomagam,naš dela vse sam ne poslušam več,ker so za lase privlečeni! In prej kot slej pride na dan,da se vsi učijo doma s pomočjo staršev,pa če se to komu v grlu zatakne,ali pa ne! 😛
V začetku šol. leta sem ji prikazala, kaj pomeni učenje. Pri naravoslovju sem jo npr. napotila, da prebere iz učbenika, se nauči iz okvirjev pomembna dejstva, ter sem jo spraševala, z njo razpravljala o prebranem,…Pri angl. sem jo večkrat poslala izpisat besede iz lekcije, se pravi narest slovar. Kdaj pa kdaj sva igrali vloge iz dialogov. Sedaj, proti koncu šol. leta pa jo spomnim, katera preverjanja in preizkusi so na vidiku, da se gre pripravljat, sem in tja jo vprašam angl. besede in preverim, če jih prav piše. Ta vikend sem ji napisala vaje pretvarjanja enot pri mat (masa, prostornina, čas, dolžina) in vidim, da še ne gre povsem gladko. Napisano počneva ob vikendih, čez teden dela sama sproti naloge in poroča, kaj se dogaja v šoli. Ocenjeno v času: za učenje gre kaka ura na vikend. Ima pa še plakate, govorne nastope, stalno neka tekmovanja, kamor se prijavlja na svojo in ne na mojo pobudo (jaz že malo nergam, ker moram nosti v glavi, kdaj so vse te njene peripetije in, naj si kaj pogleda učne liste). Moj del pri tem je, da ji priskrbim pripomočke za delo in jo spomnim, če se sama ne spravi k delu.
Mene pa zanima kje hodijo vaši otroci v šolo???
Jaz imam še sicer predšolske otroke,ampak imam pa brata in sestro kateri 4 otroci so v OŠ,obiskujejo pa 4,5,7,9 razred.
Situacija je takšna,da imajo ogromno naloge+referat na plakat (zraven pa še narejen na powerpointu)+2x na teden (zagotovo)govorni nastop ki traja vsaj 5 min (govorjenja na pamet,da se razume)…+ učenje sproti, zdaj je imela nečakinja v 7.razredu toliko dela da ji je mama naredila MA nalogo,ker sama enostavno ni zmogla (pa se lahko uči,je odlična učenka in ima voljo)…mama ki ima mag. je delala nalogo skoraj 2 uri (mala bi jo še zagotovo dlje)….v glavnem vse kaj rečem je bogi otroci (mala je hodila k uram klavirja,pa zdaj že kar nekaj časa ni šla,ker je enostavno preveč učenja in dela s šolo)…je pa to ena “seljaška” šola na v občini Sl.Bistrica…sicer ne vem zakaj sploh hodijo v šolo,ker itak vse naredijo potem doma…sem ji rekla,da naj se raje šolajo doma,pa hodijo sam izpite delat v šolo,ker so učitelji v šoli očitno brezveze in sploh nič ne delajo oz. zeloooooooo malo!!!!
Ko pa jih ocenjujejo,pa itak iščejo samo neznanje!!!!
Svoje otroke vprašam, kateri ima čas za pomit posodo, olupit krompir in obesit cunje, pa se vsi v svoje sobe skrijejo. Ko čez pol ure mislijo, da je nevarnost minila, in nekaj kukajo iz sob, jih vprašam, kateri ima čas za sesanje, brisanje prahu, odnašanje smeti. Predvidevam, da če vsak dan čepijo po svojih sobah kakšno uro, namenijo učenju vsaj 10 minut od tega časa. Po ocenah sodeč zadostuje brez vmešavanja staršev.
Ta je pa dobra :-))
No,pač vsak po svoje.Različni starši,različni otroci,različni učitelji,…[/quote]
ja.kot sem rekla,bom povedala po pravici,a ne?
Mojemu je za naloge toliko,kot meni,da bi mi na živo pulili zob!
In ja,ga dobesedno prisilim,da vsak dan naredi nalogo. Pri učenju samem (tudi naloge so učenje) ni problemov,se uči brez nekih prigovarjanj,ampak če bi bilo po njegovem,ne bi naredil niti ene naloge v celem šolskem letu. Dovolj iskreno???
Moj je sicer šele v 2. razredu in z njim delamo do pol ure dnevno – v povprečju. 20 minut ima obvezno branje in bralni list s podpisom staršev, preostalih 10 minut porabim, da pregledam snov, ki so jo jemali v šoli. Prej sem napisala v povprečju, to pa je zato, ker mi je že jasno kaj se dogaja. Včasih porabimo kar več časa zato, da predelamo z njim snov. To je pred kakim testom ponavadi, morda tudi kaj prej, če pove, da mu v šoli ni šlo.
Recimo računanje s prehodom je bil en čas problem. Prišel je domov z nalogo zato, ker je ni naredil v podaljšanem bivanju. Povedal je, da ni znal. Vse mi je bilo jasno, ko sem odprla zvezek matematike, predelali so piši riši dva primera (do 20), potem pa naloge z raznimi 69-27, 83-47, kar je za sedemletnike malo prezahtevno. In tako je kar velikokrat, pri spoznavanju okolja recimo omenijo prehranjevalno piramido in preveč nenatačno omenijo recimo žita, ampak sedemletniki težko, da znajo sami od sebe naštet 5 ali 6 vrst žit, zato potem doma sledi dodatna razlaga, iskanje po knjigicah, tudi po internetu, če ne gre drugače. Zdi se mi, da v šoli preveč hitijo zato, da ujamejo program, otroci pa slišijo premalo, premalo natančno, premalo primerov naredijo. In da, v razredu je nekaj izstopajočih učencev, ki so tisto matematično nalogo tedaj naredili (sicer ne brez napak), ampak to sta bila 2 od 24.
Če se bo tako nadaljevalo s tem novim programom, bomo v 4. razredu sedeli po več ur na dan.
Sama sem po poklicu učiteljica in sedaj v 4. razredu sem s sinom sedela in se učila, pravzaprav sem mu pokazala kako se je potrebno učiti. Vedno ga pred kontrolko sprašujem, skupaj ponavljava snov, ko se pesem nauči, jo večkrat deklamira, jaz ga poslušam. Je pa velik preskok iz 3. v 4. razred. Veliko snovi in še ocene.
tudi našemu 4šolcu so naloge muka vseh muk … ne razume zakaj toliko ponavljanja in vsa ta preverjanje rezultatov pri matematiki … on na pamet zračuna vse in napisal bi samo rezultat, ampak učiteljica pač zahteva ves postopek in to ga ubija, pravi da ga poneumlja 🙂
angleščino iz različnih virov zna do te mere, da mu je šolska dolgočasna, vsaj naravoslovje mu je na srečo zanimivo.
uči se zelo malo, praktično nič, na srečo veliko odnese s poslušanjem v šoli in očitno je dovolj splošno razgledan, da ga to še vleče ven, ko bo 1x treba sedet za knjigami bo pa veselo, ker delavne navade šepajo.
on bi bil cel dan zunaj s prijatelji oz. bi programiral robote, to je vse kar njega veseli …
v bistvu sem striktna pri tem, da so preverjanja brez napak, če jih ima, pa ve da se pač mora it učit .. in na srečo se, še.
s srednješolcem pa smo imeli čist druge težave … veliko skupnega učenja, še vedno.
otroci so si zelo različni, naša naloga je, da jim pomagamo po svojih najboljših močeh in da smo realni v naših pričakovanjih!
Ne vem kakšna učitljca si ali si že v pokoju , saj pri nas imajo 3 r.že ocene , tako da ni tako hudo , če otrok ve , da ni več heca ,da se je treba učit in sedez zraven otroka , če ima nalogo , branje in ponavljane vsak dan , da ne pozabi ker že imajo dovolj učenja in kontrolne letijo iz tedna v teden ….
Pri nas z našim četrtošolcem sedimo najmanj dve uri vsak dan. Ne ne sedimo sedi sam vendar mora biti nekdo v bližini, da ga priganja in pomaga če se ustavi. Ni kratke pameti se hitro nauči vendar vsaka stvar trrraaaja (dislektik). Hčeri sta bili zelo samostojni praktično si samo malo preletel zvezke vsake toliko, kdaj katera kaj piše niti nisem vedela. Pri starejši je v srednji šoli zelo primanjkovalo “zic ledra” in se je kar namučila da je bila vsa snov v glavi, mlajšo pa verjetno to še čaka. Za četrtošolčka me ni strah vem da je vajen sedet in se učit. Niso vsi otroci enaki, moj je vsak drugačen res vsem leži matematika o vsem ostalem bi se pa dalo razpravljat.
Pojasnilo za karseda lepo povedat. Sem učiteljica, mati sina v četrtem razredu, ki je sam ugotovil, da je popolni stres, ker so v četrtem razredu katerega obiskuje, številčne ocene in ogromno učne snovi. Sam je povedal, da bi si želel številčnih ocen že prej. Nobena opisna ocena učenca ne prizemlji toliko kot številčna. Če je na testu v tretjem razredu obkrožen oblaček, verjetno še ni takšnega šoka, kot če dobiš v četrtem razredu enko. ŠOK JE PREDVSEM ZA STARŠE! Moja napaka je bila, da sem pripisala še ocene, saj mojemu otroku opisna ocena ni pomenila kaj dosti, oz. jo je težko vrednotil. V šol. letu 2013/14 pa so učenci ocenjeni številčno že v tretjem razredu.
Pa kaj ste normalni?
2 uri na dan??
Pa kako utegnete? Niste v službah, ste brez ostalih obveznosti?
Jaz npr. vsaj 2 tedna v mesecu delam popoldan, kar pomeni, da pridem domov po 22. uri.
Takrta moj otrok spi ali se vsaj odpravlja spat. Torej mora do takrat šolske obveznosti opraviti sam. res je letos v 3. razredu, ampak name se ne more zanesti.
Pa tudi če delam dopoldan,pridem šele okoli 17. ure.
Potem je pa tudi treba kaj do konca skuhati, še kaj drugega.Ura je mimogrede 18, 19. Takrat je preutrujen za šolsko delo.
me je kar strah, če bo drugo leto res težje.
Ne nismo normalni. Pri nas ne več. Z možem pregorevava na celi črti – tako v službi kot doma. Mož v izmenah, jaz pridem domov pozno, sin se pa težko uči in brez tega, da nekdo non stop sedi zraven njega ne bi naredil ničesar. In letos imajo še zelo nepredvidljivo učiteljico, tako da nikoli ne vemo, ali bo vse , kar se dogovorimo, tudi zdržalo nekaj časa. Skratka, doma ni narejeno nič, zase ne naredim nič in komaj čakam počitnic, da se vsi skupaj odpočijemo.
Pa ne mi govoriti, da se vse da. Smo poskusili že vse mogoče, pa ne gre. Kdor tega ni poskusil oz. se otroci z lahkoto učijo, ne ve o čem govorim.