Naša cela družina je malo leva glede vsega, noben ni o ničemer poučen, pa me zanima, kaj se spodobi narediti, kupiti za starša, ki praznujeta zlato obletnico poroke?
Naj povem, da ne bo nekih ceremonij, duhovnika, pa teh ponovnih zaobljub, pa vendar bi moralo biti nekaj posebnega, kaj?

Kaj naj bi naredili mi, otroci?

– dogovoriti se za ponovno zaobljubo v cerkvi (če nočete, ne) in pri matičarju
– kupiti šopek za mamo in naprsni šopek za očeta
– kupiti nove prstane (ponavadi jih kupijo priče, če so še žive)
– rezervirati prostor za fešto in se dogovoriti za hrano
– najeti muzikante
– speči pecivo in potice
– za vsakega povabljenca pripraviti spominek (jaz sem lectova mala srca z imeni staršev)
– iti zraven staršev kupiti oblačila, ki jih bosta imela za to priložnost

Ta dogodek je zelo svečan. Vse urejajo otroci. Nikakor ga ne spusti mimo, kot da je kar tako nekaj. Starši niso nekaj samoumevnega, ne veš kako dolgo jih boš še imela.

Jaz kot otrok sem uredila kar sem napisala zgoraj.

Če niste vajeni nekih silnih ceremonij, ne vem, zakaj bi bilo sploh treba ne vem kaj? Mogoče peljete starša v kak boljši lokal na kosilo ali na kak izlet, če jima take stvari kaj pomenijo? Mogoče jima za darilo sestavite album ali fotoknjigo s fotografijami najpomembnejših dogodkov iz njunega življenja – njuna poroka, rojstva otrok, vnukov, poroke, fotografije s kakšnih maturantskih plesov, podelitev diplom, športnih ali kakih drugih dosežkov ožjih družinskih članov… in jima to podarite ob kosilu. Ljudje v teh letih večinoma nimajo ne vem kakšnih želja, takega darila bi bil pa verjamem da vsak človek vesel.
Tole se meni zdi čisto dovolj, v naši družini tudi ne maramo nekih ceremonij in fešt za pol žlahte.

Stric in žena sta imela mašo, ona manjši poročni šopek, po maši kosilo za najožje sorodstvo, govro staršev, nekaj nastopov vnukov (glasbeni) in poročna torta, ki jo takrat nista imela 🙂

Od cerkve sta se odpeljala v avtu na katerega smo privzali prazne konzerve in dali napis “živela ženin in nevesta že 50 let”

Tast in tašča sta imela lani zlato poroko. Ker nista želela nobenih zaobljub, smo imeli kosilo v krogu družine in najboljših prijateljev. So jima pa v kraju kjer imata vikend pripravili pravo fešto. Od “partona” poti okrašene z rožami dalje. Moja dva naslednje leto praznujeta zlato. Ne eden in ne drugi nista pristaša fešt in veseljačenj v nedogled, cirkusov okoli tega. Tako bomo zelo verjetno šli samo na kakšno kosilo v najožjem krogu. Če sploh. meni se te obletnice tudi ne zdijo nekaj za kar bi bilo nujno zmetati kup denarja. Raje naj si privoščita kaj samo zase.

Tole kar opisuješ, bi bilo za naša dva prava božja kazen 🙂 Kot da sta na veselici :))
Res je odvisno v kakšnem okolju živiš, naša dva si predstavljam, dabosta bolj vesela neke bolj svečanega slovestnega kosila v eni od top gostiln (da nas bo glava bolela pri računu :)), nato druženje doma ob doma spečeni torti in sadnem pecivu. Nič novih prstanov, nič govorov, niž zaobljub. Za darilo album njunih skupnih 50 let pa mogoče plačilo krajših drugih medenih dni.

Tole kar opisuješ, bi bilo za naša dva prava božja kazen 🙂 Kot da sta na veselici :))
Res je odvisno v kakšnem okolju živiš, naša dva si predstavljam, dabosta bolj vesela neke bolj svečanega slovestnega kosila v eni od top gostiln (da nas bo glava bolela pri računu :)), nato druženje doma ob doma spečeni torti in sadnem pecivu. Nič novih prstanov, nič govorov, niž zaobljub. Za darilo album njunih skupnih 50 let pa mogoče plačilo krajših drugih medenih dni.[/quote]

Ja, poznam kup ljudi, ki bi jim bil takle cirkus res kot božja kazen!

Odvisno od tega, kaj je njima blizu in kaj bi jima veliko pomenilo, vsekakor
načrte prilagodite temu.

Bi jima veliko pomenilo, da se vsa družina zbere na enem kupu? Bi
rada obnovila zaobljube? Bi jima morda veliko pomenilo, da jima
omogočite druge medene tedne kjer, kamor si že nekaj časa želita
iti? Bi jima veliko pomenilo, če pripravite fotografije, album in skupaj
obujate spomine?

Kot je v naslovu, vse ostalo je pa odvisno od njiju.

Ma onadva itak nočeta nič….samo meni se vseeno zdi, da vsaj nekaj bi pa morali no….
Ja, kakšno skupno kosilo, vsaj to, je pa res, da je že ožji krog kar velik (4 otroci +vnuki) in da že to ne bo ravno poceni. Ampak je pa verjetno to minimalno res…
Hvala, lp.

V teh letih si ju pa že mal spoznala, kaj jima sede, kaj so njune skrite želje, kako preživljata prosti čas. Imata rada družbo ali mir, koliko sta vitalna … Skratka – prilagojeno njimain da jima ne bo stresno. Se mi zdi, da večini starejših (pa tudi mlajših) ni do tistih cirkuških veselic s patetičnimi govori, kupom ljudi … Mogoče skupen izlet v kraj, ki jima je všeč, kjer še nista bila ali kamor sta rada zahajala. Če sta ljubitelja glasbe, kakšen medeni vikend ali teden v tujini. Npr. predstava v Veroni ali Milanu, sprehodi po mestu, bivanje v kakšnem nostalgičnem hotelu, ob povratku kakšen dan ob kakšnem ob S it. jezerih. Podobno lahko Dunaj, Benetke, Beograd …

Imam obcutek, da niste slovenci. Vsak normalen slovenec te generacije je zivel ob veselicah in druzenjih, zdaj pa ste vsi tako fini in zadrti, da se to ne spodobi. Poleg druzine so pomembni tudi prijatelji in da se znamo poveselit in nasmejat.

Čaki mal, sem mislila, da je obletnica poroke najin praznik? In da midva odločava, kako ga bova praznovala.

Starši morajo organizirati praznovanje, razen če vas ne prosijo, da to naredite vi namesto njiju. Vsekakor se pa za tako obletnico spodobi darilo. Midve s sestro sva staršem poklonili obnovo kuhinje. Treba je bilo zamenjat vse aparate, popraviti omarice, zamenjati pult in pipo …

Jaz ne bi nič forsirala. Saj nekaj tem višje beremo, kako je ljudem neprijetno, če jih žlahta sili v praznovanja in cirkus.

Vprašajte jih, kako sta si zamislila obletnico poroke in če jima lahko kaj pomagate pri organizaciji (z delom in/ali finančno, odvisno od njunih in vaših zmožnosti).

Mi smo šli lani na zlato poroko tašče in tasta na kosilo,samo otroka z družinama,kupili pa smo sliko.Nič ceremonije, ampak obeležit dogodek je pa vseeno treba!