Enkrat sem mislila, da se “koruzniki” ne poročijo, ker se nimajo dovolj radi…
Sedaj, ko se z zaročencem pripravljala na poroko, sem ugotovila, da to ne ne drži. Poročijo se ne zato, ker ti poroka vzame živce za nekaj let življenja.
Od začetne želje, da se povabi ožje sorodnike in nekaj sorodnikov, s katerimi imamo tesnejše vezi, je prišlo to,da moramo povabiti vse tete in strice, ker ni prav, da povabiš samo enega strica, drugih pa ne. Saj bodo sicer starši, ki so to hoteli, nekaj prispevali, ampak sedaj za to maso ljudi potrebujemo še bend, ki ga pa bova mogla sama plačati, kar pomeni, da bo šlo nadaljnih 500 € za bend (poznam te glasbenike, ki igrajo na porokah…), ki bo pel zanič, ampak če vzameva bend, ki bo dobro pel, bo cena še bolj astronomska. Problem je tudi to, da ne najdeva gostišča, ki bi bil prost za izbran datum – tisti, ki so prosti, so grdi in nama niso všeč. Do tega, da nama ni všeč podoben stil poročnih prstanov in sanja se mi ne, kako ga bova izbrala. Do tega, da se še o datumu nisva uskladila, on bi en teden pozneje, ampak to pomeni, da v službi potem ne morem vzeti fraj in ne bova mogla iti na poročno potovanje. Do tega, da bo to ogromno stalo, meni pa je škoda denarja – hotela sem majhno poroko z majhnimi stroški.
Do tega, da sedaj zaradi sekirancije, na kaj morava še vse misliti, slabo spiva…
Nevem, najraje bi vse skupaj odpovedala in živela še naprej kot koruznik :-((
Kako ste preživeli poroko???
Ne tako negativno. Prvo kar moraš nardit je to da ne pustiš nikomur da se vmešava v to katerega boš povabila. Poroka je vajina in vidva bosta povedala kdo bo prišel in kam. Druga stvar je pa ta da ne dajajta poudarka na fešti ampak na to kaj bi vidva rada. Vse skupaj mora biti nekaj kar si vidva želite ne nekaj kar si želijo vsi ostali. Tako da nardita črto in vse skupaj naredita po svoje
Če so te prisilili, da povabiš komplet sorodstvo, potem naj krijejo vse nastale stroške – naj preidejo od besed k dejanjem. Vama pa priporočam, da uvedeta kuverte namesto daril – nabralo se bo več denarja – midva sva z kuvertami pokrila vse stroške poroke, ostalo pa nama je še nekaj malega. Glede benda .. dober dj je cenejši in bo zabaval enako dobro 20 ali pa 100 ljudi.
Starši pa tudi ne znajo odnehat. Vem kako se počutiš, imam veliko sorodstvo in večino jih srečujem na porokah in pogrebih – mi ne pomenijo skoraj nič.
Še vedno pa se lahko upreta in naredita majhno poroko, kot sta si jo zamislila.
A sta še mladoletna, da drugi v vajinem imenu urejajo stvari ali kaj? Ali sta kao odrasla brez hrbtenice?
Če nočeš vseh x stricev in tet, jih pač ne povabiš. Ne vem kje je problem.
Midva sva povabila samo tiste s katerimi se družimo, smo v stiku, ostalih pa ne. Je pa res, da sva poroko sam financirala, pač nisva “podkupljive” sorte.
Skratka, odrastita že.
Zanimivo, kako nekateri odrasli še vedno dovolite, da vam starši diktirajo kako in kaj. A nimata dovolj “jajc”, da se postavita za sebe in rečeta, da bosta povabila točno tistega, ki vama paše in ne nekoga, ki ga starši želijo na poroki.
Naredita si tako, da bo vama všeč. Ostalo so že ali bodo imeli svojo priložnost.
Rekla ti bom kar direktno in odkrito – neumna si. Poroka je lep čustven dogodek, ko se dva povežeta v ljubezni. In kaj ti delaš iz njega? Dramo glede povabljencev, glede lokala, benda itn itn. Pozabljaš na bistvo, punca!!!
Si totalna antireklama za nevesto, žal. Oziroma, si kot iz kakšnih poceni ameriških komedij, ko je ogromno drame, tekanja, norenja, zapletov, slabe volje, jeze ….. a res želiš imeti take spomine na poroko? In očitno si tako neodločen oziroma šibek karakter, da se ne upaš GLEDE LASTNE POROKE udarit po mizi in uveljavit svojo voljo, ampak slabiško razmišljaš, da bi stisnila rep med noge in se sploh ne poročila. A smem vprašat, kako misliš v bodoče sprejemat življenske odločitve glede kariere, bivališča, otrok, vzgoje otrok ipd …. če ne znaš niti uveljaviti volje pri eni tako zelo intimni zadevi kot je poroka?!?!?!
Moj nasvet – pojdi z ženinom (če ti že ni zbežal) v miru na pijačo in se pogovorita, kako iz te kolobocije vseeno anrediti za vaju enkraten prijeten dogodek. Pa pozabi na starše, tete, ipd. Brigajo naj te. To je VAJINA poroka, če vidita, da se dela sama drama, jo izpeljita v krogu dveh prič, pa je. Bodi drzna, naredi to!
Jaz bom tako rekla.. poroko sem si vzela čist na izi. In taka je tudi bila. Sicer mi je šlo kar nekaj živcev, ker smo se vmes s taščo skregali. Po poroki pa je bila druga zgodba. Izvedela sem nekaj stvari, ki mi sicer na prelep dan daje grenak priokus. Na poročni dan me namreč nihče ni hotel zamoriti, kasneje pa sem izvedela, kakšne mi je tašča počela, na smrt so se skregali.. a sam dan je bil lep.
Nisem komplicirala sploh – za nobeno stvar. Prstan sem samo rekla, da mi je všeč dvobarven in takega tudi imava – izbiral ga je pa moj. Vztrajala sem le pri številu povabljenih – pač tete in strici od obeh (kar je kar naneslo) – ne glede na to, koliko se družimo in koliko ne. Ostalih pač nismo vabili. Ne glede na to, da so starši delno plačali pogostitev. Žal tu ni samo pogostitev je problem prostor najti toliko večji, potem sladkarija…. Pač ni samo ena stvar odvisna od števila povabljenih.
Pri bendu sva imela ful sreče, ker je bil poceni in zelo zelo dober. Tu se splača malo pogledati, ker bend ti naredi žurko.
Če danes pomislim, sem stvar vzela tako na izi, da je danes ne bi več upala vzeti tako. Sploh glede obleke, ki sem jo dobila tik pred poroko in je prej sploh nikoli nisem probala, niti nisem vedela če bo sploh ok.
Prvi uvod v hlapčevstvo slovencljev je poroka. Naslednji in dokončni pa bivakiranje v mansardi pri tašči. Pri poroki jih zlomijo hrbtenico, če jo slučajno imajo, vsilijo svoje preko nabijanja občutka krivde, sramu, užaljenosti in podobnih for, ki juh slovenclji obvladajo do potankosti. Ko tu dosežejo svoje in je hrbtenica zlomljena pa je projekt čisto enostaven. Če se hočejo mladi upreti jih takoj zatrejo z stavki: to je moja lastnina, tukaj ni nič tvojega, jaz sem gospodar in lahko odidete če vam kaj ne paše, lahko se odločim da ni več prostora za vas, to je moja zemlja, to hišo sem zidal z svojimi rokami in krvjo ter solzami in dokler si ppd mojo streho blablabla patetika. Potem se pa folk sprašuje zakaj se nihče ne upre :))/) Če si že doma navajen hlapca špilat, se ne čudim če si ga navajen tudi tajkunom in politikom in šefom v službi nastavljat. Aja nasvet ali mnenje – nimam komentarja za osebo ki je imela tako ozkoumno zatucano mišlenje. Oziroma ga imam pa ga bom raje zase zadržala.
Midva živiva v tujini. Poročila sva se, ne da bi kogar koli o tem predhodno obvestila. Imela sva le dve priči in mojo najboljšo kolegico še iz otroštva, ki je priletela do nas samo v ta namen. Po uradnem delu, ki je trajal morda pol ure, smo šli na prijetno kosilo.
Domačim sva isti večer poslala slike. Seveda so bili presenečeni: čestitali so nama in to je bilo to. Nobenih zamer, nobenih komentarjev. 🙂
Tudi moje mnjenje je tako. To pa zato, ker sem tudi sam to skozi dal, povrh tega, se je čez leta izkazalo da je bil zakon sklenjen neveljavno.
Zakon naj bi vidva enkrat in edinkrat sklenila za dokler vaju smrt ne loči, ti pa se ukvarjaš s stvarmi in sorodniki….
Ja, ne-umna do te mere, da te doživljam nesposobno za zakonsko zvezo.
Dobro je en zgoraj napisal – uvod v nadaljnje hlapčevanje… A veš dekle, če se niti poročit ne moreš tako, kot bi rada, je pa res se za vprašati po smislu.
Moja poroka: v Švici, kjer je mož doma, jaz sem pripeljala starše in brata in sestro, od njega so bili starši in brat (s ženo) in sestra. Pa sin od njegovega brata s punco, s katero se dosti družimo. In to je bilo to. Plačala sva vse, potovanje za vse moje in hotel zanje, poročno kosilo, še kakšno skupno večerjo, izlet… 4 dni. Super je bilo.
Kakšna zamera od drugih sorodnikov? Pojma nimam in mi tudi nekam visi. Že toliko let sva samostojna, da si niti čivknit ne bi nihče drznil in si tudi ni.
Res je uvod v hlapčevanje!
Midva sva imela čisto standardno poroko z vsemi tetami in strici, bratranci …, tako da sva se morala pri prijateljih precej omejiti. Poleg tega živiva v tujini, poročila sva se v Sloveniji.
Ne živiva sicer v mansardi, prideva pa sem na dopust in ker se predvsem jaz ne znam postaviti zase (nikoli se nisem, vedno sem naredila tako, kot se mi je zdelo, da starši pričakujejo od mene), najin dopust v Sloveniji zgleda tako, da obletava vse možne sorodnike, saj bi sicer kdo zameril, kar nama vzame vsaj pol dopusta, in velikokrat mi zmanjka energije, da bi se potem dobila s prijateljicami. Če prideva samo za en teden, pa itak ni šans – to je garanje, ne dopust.
Ena prijateljica mi je že rekla, da očitno raje tvegam prijateljstvo kot zamero pri žlahti, s katero nimam praktično nič. In res je tako, ima čisto prav. Samo če pomislim, kako užaljena bi bila moja dva, če ne bi šla obiskat tete, ki je stara že 90 let in mi vedno nabijata, da jo mogoče zadnjič vidim … mislim, saj nekoč jo res bom zadnjič videla, ampak ne po lastni krivdi ali kako? Kot da jo bom jaz spravila v grob.
Takole od daleč znam zasikat, v reali pa ne.
Postavita se zase. Naredita tako, da bo v redu vama. Drugače boš celo življenje suženj tujih predstav in želja.
Saj mogoče si tudi sama potihem želim veliko poroko in bend, ampak organizacija, iskanje gostišča, poročne obleke (ker sem noseča, izbira ni ravno velika), to je tisto, kar me mori. Denar bomo že zbrali skupaj, saj verjetno bova kaj dobila tudi za poročna darila, da ne bo šlo vse v najine stroške…. ampak organizacija…. Uh. Če pogledam ta podjetja, ki ti organizirajo poroko – s tem ne vem koliko profitiraš, saj moraš še vedno vse sam pogledat….
Hvala vsem, ki me niste oklicali za neumno in nesposobno za zakon – tisti ki ste me, pa se vam zahvaljujem za vaše mnenje – vaši komentarji povedo več o vas samih, kot o meni…
Ah no… kakšno hlapčevanje nekam no? Če ti nimaš hrbta ni rečeno, da ga drugi tudi nimajo. Sama sva povabila, kar se nama je zdelo prav. Zato je bila pač zamera pri tašči, ja in? IN ja živim v mansardi pri tastu – sicer naj bi bilo nadstropje last sina – mojega moža. Če bo bo, če ne bo pač ne bo. Živimo bolj ali manj v sožitju, ker smo dvakrat ali trikrat močno zapeli. Sedaj se sicer vsak potegne nazaj, da se ne pobijemo, a živimo pa vsak po svoje.
Poročila sva se kljub temu, da je bila cela njegova žlahta proti – vsi so bili vabljeni in vsi so prišli. Večina se jih je držala kot na pogrebščini, zato pa je druga polovica žurala kot da žurajo v zadnjo. 🙂 Na svojo poroko imam lep spomin in tudi moj mož, čeprav ima on malo grenkega priokusa, ker je njegovo sorodstvo pač tako kot je. A ko je videl, da se ne sekiram za to, je užival tudi on.
Midva sva šla po okoliških vaških gostilnah in spraševala koliko imajo meni za poroko in kakšne imajo prostore. Dobila sva super gostišče z ugodno ceno in prostorom, kjer smo bili čisto zase. Nič večjega in glamuroznega 🙂
Poročno obleko sem naročila preko interneta (to danes ne bi več ponovila, ker sem jo – kot sem že napisala- dobila tik pred poroko). Je bila pa zelo ugodno in sem bila na koncu še na + ko sem jo prodala naprej. Saj imajo izposojevalnice tudi take, ki so za nosečnice, ker je danes kar precej takih, ki se poročajo v poznih mesecih. Tudi moja kolegica se je poročila v 8. mesecu.
Za poročna darila sem omenila, da že vse imava in da bi rajši denar in so to upoštevali.
Ne kompliciraj, ker več stvari boš natančno načrtovala, več stvari te bo skrbelo. Še enkrat – fajn je da je bend dober. Mi smo z izbranim bendom imeli prej sestanek kjer smo se pomenili kakšno zvrst glasbe bi radi poslušali, ali igre ja in kakšne.. in potem so vse vodili sami. Dobesedno vse.. dobili smo navodila, da morava “malo zamuditi”, oni so tačas pripravil program za svate in potem je šlo vse dalje.
Saj mogoče si tudi sama potihem želim veliko poroko in bend, ampak organizacija, iskanje gostišča, poročne obleke (ker sem noseča, izbira ni ravno velika), to je tisto, kar me mori. Denar bomo že zbrali skupaj, saj verjetno bova kaj dobila tudi za poročna darila, da ne bo šlo vse v najine stroške…. ampak organizacija…. Uh. Če pogledam ta podjetja, ki ti organizirajo poroko – s tem ne vem koliko profitiraš, saj moraš še vedno vse sam pogledat….
Hvala vsem, ki me niste oklicali za neumno in nesposobno za zakon – tisti ki ste me, pa se vam zahvaljujem za vaše mnenje – vaši komentarji povedo več o vas samih, kot o meni…[/[/b]quote]
In kaj naj ti dušica draga rečemo drugega, če se pustiš gazit in komandirat na lastni poroki. Postavi se zase in uredita tako, da bo vama ok – samo to smo rekli mi, tagrdi.