Najlažje je trditi, da sta za višek kilogramov kriva način življenja in šibka volja. To je tudi ena najpogostejših puhlic tistih, ki s težo nimajo nobenih težav, pa čeprav njih življenjski stil nikakor ni zdrav.

Če bi zares držalo, da je za debelost kriva šibka volja, potem se ne bi dogajalo, da se kar 95{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ljudi, ki so izgubili dvajset kilogramov in več, v dveh letih ponovno zredi. Pokazali so zelo močno voljo, ko so se znebili odvečne teže, vendar so jo kljub temu pozneje spet pridobili.

Raziskovalci danes že vedo, da je debelost bolj genetsko pogojena kot katera koli človekova lastnost – razen višine – in da v najmanj 50 odstotkih primerov debelosti obstajajo genetske komponente za to.
Dr. Michael F. Roizen in dr. Mehmet C. Oz v knjigi Vi in vaša dieta zagovarjata naslednjo tezo:
“Obvladovanje obseg pasu zahteva dva igralca – okolje in genetsko zasnovo. Tudi če ste zaradi svojih genov vnaprej obsojeni na življenje, v katerem boste zasedali dva stola, to ne pomeni, da se smete kar odpovedati nadzoru nad svojim telesom.”

Znanost dejansko priznava, da ima okoli deset odstotkov ljudi, ki trpijo za debelostjo, resnično genetske težave, zaradi katerih ne bodo nikoli povabljeni na sprehod po modni brvi, toda nevarnost teh genov ni toliko v sami teži kot v nagnjenosti k zdravstvenim tveganjem, ki so povezana z njo.
Ena od takšnih težav je npr. pomanjkanje leptina (t.j. hormona, ki daje občutek sitosti). Ljudje, ki ne proizvajajo leptina ali zavirajo njegove signale, ponavadi postanejo morbidno debeli, tovrstna težava pa je gotovo genetskega izvora.

Kljub temu pa so ljudje, ki trpijo za temi nepravilnostmi, v manjšini.
In kako veš, ali si med njimi?
Če je tvoja težava to, da bi morala izgubiti deset, petnajst ali celo dvajset kilogramov, potem tvoja težava skoraj zagotovo ni v genih. Šele kadar bi imeli več kot petdeset odvečnih kilogramov, bo večina zdravnikov razmislila o testih genske nepravilnosti.
Odgovornost za obvladovanje obsega tvojega pasu je navkljub morebitnim genetskih predispozicijam zatorej še vedno tvoja. Svoje gene gre pripraviti do tega, da bodo delali zate, in ne proti tebi.

Vir: Dr. Michael F. Roizen in dr. Mehmet C. Oz, Vi in vaša dieta, Učinkoviti osebni priročnik za obvladovanje obsega pasu.

Če je bilo zadnjič objavljeno in pisalo, da je prišel na svet 7 kg otrok in sta oba starša obilna, potem gre za gene verjetno. Vse ostalo je slaba tolažba, tudi ta, da je okolje krivo, ker je čips na tapeti.

Ampak tja do 50 kg se bojda lahko tudi zredite in ni nič narobe pri vaših otrocih.

Če bi si vso hrano, ki jo pojemo, pridelali z lastnimi rokami, ne bi bili predebeli.

Tole lahko posplošiš na vse zasvojenosti. Tudi cel kup pijancev občasno neha pit in potem spet začnejo pa kadilcev enako. So krivi geni, da so spet začeli, šibka volja ali kaj čisto zunanjega, za kar niso nič krivi? Al to velja samo za debele, da niso nič krivi? Ker so kar vsi po vrsti v teh tvojih desetih odstotkih.

Premočan vpliv okolja in prešibka lastna volja, v večini primerov.

Najlažje je trditi, da so krivi geni. Malo težje pa je spremeniti in prilagodi svoj način življenja, da sama nagnjenost ne pride do izraza.
Debeli, pa tudi suhi, ki bi radi naredili spremembo, imajo največkrat izkrivljeno predstavo o tem, kaj in koliko česa pojedo čez dan. Debeli si predstavljajo, da skoraj nič ne pojedo oz. nič takega, zaradi česar bi bili predebeli, suhi pa ravno obratno.

Sama bi rekla, da sta v kar 90 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} primerih kriva okolje in slaba volja, tistih 10 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} pa hormonske težave – pa še pri tem se ne zrediš za 30 ali 40 kg, ampak manj.

Evo, tu je nekaj hormonov, povzročiteljev debelosti (nekaj je pa tudi po zaslugi okolja – npr. stres).

1. Leptin
Uravnava tek in pri debelih ljudeh ga je preveč. Prav tako je od njega odvisna presnova glukoze in izločanje inzulina ter ima pomembno vlogo pri uravnavanju nadledvičnih žlez, ščitnice, spolnih hormonov in rastnega hormona.
2. Kortizol – stresni hormon
Kortizol je kriv za to, da je telo v nenehni pripravljenosti, vso hrano pretvori v rezerve sladkorja in maščobe, kar vodi v debelost, nezmožnost hujšanja ter tudi sladkorno bolezen … Prav tako pri stalnem stresu kortizol povzroča skladiščenje maščob predvsem na predelu trebuha.
Za uravnavanje in zmanjšano količino kortizola je zelo pomembno sproščanje (npr. joga, meditacija, sprehod, gibanje v naravi). Vse to ne izboljša le presnove, temveč tudi sprošča in tako uravna izločanje kortizola v normalnem obsegu.
Če imaš te težave, se izogibaj kavi, tobaku, prevelikim količinam pravega čaja in sladkarij.
3. Rastni hormon – je zelo pomemben
Skrbi za povečano porabo maščob, zmanjšuje in znižuje krvni sladkor, razgrajuje maščobo in pomaga pri lažjemu obvladovanju stresa. Rastni hormon pomaga pri izločanju in nastajanju ščitničnega hormona – tiroksina ter spolnih hormonov (estrogena, progesterona in testosterona). Premalo rastnega hormona se kaže v zadebeljenih gležnjih, mečih …
Priporočena hrana: uživaj beljakovine iz zelenjave (predvsem stročnice, npr. fižol, grah, čičerika …), probiotične jogurte, nehomogenizirano mleko in mlečne izdelki ter se odpovej predelanim ogljikovim hidratom (kruh, rogljički, sladki prigrizki, testenine …).
4. Tiroksin – ščitnični hormon
Je krivec za počasno prebavo, kopičenje kilogramov in utrujenost, ščitnični hormon, ki spodbuja presnovo ter povečuje razgradnjo beljakovin in glikogena. Če je tega hormona v telesu premalo, se presnova upočasni in zato je človek vedno utrujen, zaspan, pridobiva na teži, ima slabo prebavo, ščitnica pa premalo deluje.
Priporočena hrana: hrana z največjo vsebnostjo joda – ribe (sardele, skuše, losos, polenovka), raki, školjke in nekatere morske alge. Jod se nahaja tudi v zelenjavi (ohrovt, zelje, špinača, čebula, koruza), sadju (hruška, jabolka) in polnovrednih žitaricah.
Dobro je, da se uporablja nerafirirano morsko sol. Aja, še to je pomembno pri kuhi, vsebnost joda pri pripravi hrane se zmanjšuje (s peko se vsebnost joda zmanjša za 23 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, s kuhanjem pa za 58 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}).
5. Estrogen in progesteron – ženska hormona
Količini estrogena in progesterona morata biti v telesu uravnoteženi. A s starostjo začneta količini obeh hormonov upadati, predvsem količina progesterona, kar kmalu privede do prevlade estrogena. Slednji skrbi za kopičenje in ohranjanje maščob, poleg tega pa se v dodatnih maščobah tvori dodatni estrogen.
Poskrbeti se mora za dvig progesterona in se izogibati hrani, ki še dodatno spodbuja nastajanje estrogena – soja in sojini izdelki, mesni izdelki, vsa predelana in vnaprej pripravljena hrana, premastna in presladka hrana.
6. Testeron – moški hormon
Pomanjkanje testosterona se velikokrat kaže s povišanimi količinami kortizola, hormona stresa, in povečanju maščobnih oblog v zgornjem delu telesa.
Izogibaj se soji, ki močno vpliva na nastajanje moških in ženskih hormonov ter pospešuje delovanje ščitnice.
Priporočena hrana: rastlinske beljakovine ter oreščke (lešnike in mandlje).
7. Inzulin – hormon trebušne slinovke
Povišan nivo inzulina je razlog, da se začno maščobe nalagati na predelu bokov. Zato je dobro, da se uživa hrano z nizkim glikemičnim indeksom, ki bo sladkor v krvi dvigovala postopoma, zaradi česar je človek dlje časa sit.
Dobro je, da človek je rastlinske beljakovine, zeleno zelenjavo, nepredelana žita (predvsem proso in piro) ter morske ribe. To so tista živila, ki ti bodo pomagala pri uravnoteženem sproščanju inzulina.

Če imaš težave z odvečnimi kilogrami in ob enem s hormonskim neravnovesjem, je vsekakor zelo pomembno, da se začne prehranjevati glede na stanje tvojih hormonov (obstaja tudi ena analiza, in to je analiza hormonov iz sline, saj je slina najbolj optimalni prikaz vrednosti tvojih hormonov)
Prav tako ti nekateri prehranski dodatki lahko zelo pomagajo, toda vedeti pa moraš, kakšno je tvoje stanje hormonov, da ne pride do hormonskega neravnovesja – torej najprej na analizo, nato pa akcija. 🙂 Tudi prek krvi se da preveriti (pri splošnemu zdravniku ali Adria labu).
Ja, tako da se tudi pri hormonskih težavah najdejo rešitve. 🙂

Ena radovednica
hormoni niso neodvisna stvar – so zelo odvisni od okolja: hrane, mišljenja, stresa itd. Tako da teh zadev ne gre ločevati.
Tudi geni niso samostojna stvar: da se nek gen aktivira, je potrebno “sodelovanje” okolja.

Tako da za nobeno stvar (rak, depresija, debelost, sladkorna itd itd,) ne smemo kriviti zgolj ene zadeve, recimo genov. In reči: to imamo v genih, “doletelo me je”, imel sem nesrečo. Gre namreč za pleplet dejavnikov. In ker genov ne moremo spreminjati, se lahko pač potrudimo, da jih vsaj ne aktiviramo: zdravo živimo, se veliko gibamo, malo jemo. Ne gojimo zamer, se ne živciramo po nepotrebnem.

Seveda je to laže reči kot narediti 🙂

Zase lahko mirne duše rečem, da je kriva lenoba. Tako v smislu premajhne fizične aktivnosti, kot nasplošno pri prehranjevanju (planiranje obrokov, skrb pri nakupovanju, …). Ko se spravim v pogon, brez velikih težav shujšam. Ampak potem pride spet obdobje lenobe … Nimam pa 40+ temveč tam okrog 10 do 15 kil preveč.

Problem nastane, ker si nekateri tolmačijo, da so geni nek neodvisen in predvsem nespreminjajoč sistem, ki kar sam od nekje nastane. Napačno! Še kako okolje in sploh pa posameznik s svojim delovanjem vpliva na naslednje genereacije!

Za debeluharstvo sta v prvi vrsti kriva lenoba in nezdrav življenski slog, šele potem sledijo vsi ostali vzroki.

Genetika? Izgovor!

Res je!

Amen.

Tudi jaz se strinjam, da genetika ne bi smela biti izgovor. 🙂

Torte, krofe, smetance, to je treba krivit Pomisli, kaj si jedla. Ne pa geni. Od lakote ni noben debel.

Od januarja se hranim po dukanovi dieti, prepolovila sem tudi porcije, sladkor, moka, škrob in te stvari ne vem več, kaj so, migam, kadar morem, rezultat? štiri kile gor. kdo mi tole razloži?

Ponoči ješ v spanju. Greš v kuhinjo in izprazniš hladilnik. Zato moraš potem prepolovit dnevne porcije, ker nimaš dovolj hrane zaradi nočnega žrtja.

Hahaha, pokazali so močno voljo, da so shujšali, potem pa se kljub močni volji zredili nazaj. Seveda so se zredili, če so imeli voljo samo 2 meseca, potem pa spet nazaj k lenobi. :)))

Genetika je v 99{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} samo izgovor in to, kako se ljudje redijo od zraka, tudi. Zakaj pa v Dachauu ni bil nihče debel?

Veliko revežev je predebelih. Zaradi vzgoje, kulture in itd….. Bogati ljudje so vsaj v 90 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} suhi. Ko pa so vojne so pa večinoma vsi suhi od revežev do bogatih 🙂 torej jaz tudi ne bi genom dala tolikšen pomen verjetno res cca 5-10 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Bogati zakaj je večinoma suhih – ker njihova vzgoja in kultura čisto drugačna, ker imajo čisto drugo kulturo do hrane, do telesa. Torej bogati ne bodo jedli pomfri pa zrezek čez celo mizo. Ampak košček mesa in malo zelenjave. Imajo seveda enake probleme, travme kot pa jih imamo vsi ljudje ampak jih rešujejo na drugačen način.

Jaz verjamem, da je vse v vzgoji, res ! Pa ne samo starševska ampak tudi kulturna in v kakšni družini se rodiš.

Moja stara mama je bila vzgojena v strogi premožni meščanski družini. In stare mame nikdar nisem videla, da bi se basala s piškotami, torticami, hrano, pa je imela vse na voljo, če bi želela v trenutku ampak je ob živčnosti poklicala svojega zdravnika 🙂 . Rada pa je imela košček čokolade in dobro kavo ali čaj. Ko sem se jaz enkrat basala s sladoledom in me je videla mi je samo kratko rekla, Pazi kako se obnašaš tako se obnašajo primitivci.

Kaj pa za na suhe? Prehranjevanje in nezdrav življenjski slog?
Sem suha, 170/49-51, stara 40+, v življenju nisem imela 55kg, razen med nosečnostjo, ko sem prišla do 60. Moj oče je 185/74-76 (star 60+, težo ima isto od 20. leta), za mamo ne vem natančno, je pa tudi suha, brat 190/80, sestra 174/52. Skratka, cela družina suhcev. Jemo pa po moje vsak za 3 normalne ljudi. Jaz npr. v službi 2x malicam, obakrat konkretno, veeeliiiik sendvič ali burek ali celo pico in 0,5l jogurta. Včasih v naprej vem, da na drugo malico ne bom mogla in pojem naenkrat recimo 2 bureka in jogurt. Jem kalorično, a ni šans, da se zredim. Kaj z mano?