Starševski čvek

Samske ženske kaj potujete

Default avatar
Samske ženske a kaj potujete same? Mislim res popotniško, brez agencij, iz kraja v kraj. Recimo, prepotovati Peru, Mongolijo, Španijo z nahrbnitkom pa tako?
Predvsem me zanima za tiste tam okrog 30-45 let. Če ne potujete ali zato ne, ker vas ne vleče in ste raje nekje na morju dva tedna in to je to ali pa vam ni za it same?
Default avatar
Kaj pa v Azijo? Na tak način mora biti hudo dobro. Bom preverila, kako to izgleda čez cca pol leta...do takrat mi mora pa stric google še velik povedat :)))
Default avatar
Nisem še bila v Aziji, je pa seveda želja :).
Po pravici povedano si povsod ne upam it sama.
Default avatar
Moški, ste kaj bolj korajžni glede teh zadev?
Default avatar
Jaz sem sredi tridesetih in potujem sama. Prej sem dosti potovala v paru, s kolegico , fatnom ki pa ni bil nek navdusenec za popotnistvo in ga je bilo zelo tezko premaknit kamorkoli izven dosega Slovenije in Hrvaske.. Glavni razlog, da potujem sama je bil sprva ta da ce smo se kaj menili, se nikoli nismo uskladili glede terminov, budgeta, tako da je vedno vse ostalo pri planih.
Ko sem bila pred dilemo ali zberem pogum in grem sama ali ostanem doma is sem spakirala in sla na pot.
Sedaj imam za sabo malo manj kot leto po Afriki, me je bilo zelo strah prvic potem pa vidis da solo popotnistvo ni noben bav bav. Se vec, malo ti izostri instinkte. Seveda s trezno glavo. Ceprav grem vedno na pot sama, na potovanju nisem nikoli sama, razen ce si tako zazelim. Vedno srecas zanimive ljudi od popotnikov do lokalcev ki jih v paru najbrz ne bi spoznala. Tako da sedaj si sploh ne predstavljam se komu prilagjat, koga cakat da si zmisli ai bo sel ali ne, ima dovolj dnarja ali ne.... Meni ta svoboda ustreza in toplo priporocam vsem ki jih mika, naredite prvi korak. :D Za test kam blizje morda kaksna evropska prestolnica za zacetek.
Default avatar
40 let, v preteklosti sem ogromno potovala in veliko sama....zaradi časa bolj z agencijami, ker veliko vidiš v kratkem času, se ne rabiš ukvarjat z organizacijo. Gem pa raje z odbitimi in avanturisticnimi agencijami kot sta Char in Shappa in tam je veliko samskih in taki, ki grejo sami na pot. Irsko, skotsko, skandinavijo sem obiskala z vikingom, kjer se spi bolj po hostlih in hiskah v kampu. Na takih potovanjih sem spoznala veliko super sopotnikov in z nekaterimi smo se vedno smo prijatelji in se je ze zgodilo, da smo potem kam skupaj šli...ali so se preselili v kakšno državo in sem jih obiskala.

Na vseh teh zgornjih potovanjih je bilo vedno kako uro ali pol dneva, da sem se šla tudi sama malo potrpat po okolici ali mestu. Zelo rada se druzum in pogovarjam z domačini. Nekako nisem odvisna od drugih, ponavadi se vsi k meni tiščijo, ker se dobro znajdem.

Sama sem vodila tudi skupino, skupaj nas je bilo pet prijateljev, znancev in smo šli na Bali, Lombok, Gilije....nabavila sem karte, nas zavarovala, naredila program ( pomagala mi je prijateljica, ki je bila takrat pol leta nazaj na isti poti)....tam sem organizirala prevoze, se dogovorila za izlete, prenočišča. Bilo je super in brez velikih komplikacij.

Sedaj prestajam bolezen (rak dojke) in bom v prihodnosti potovala malo bolj udobno in ne tako avanturistično s trekingi. Vzeti si bom morala verjetno tudi kakšen dan za počitek po napornem letu (zatadi odvzetih bezgalk) in to bo pomenili potovanje v lastni režiji ali pa bom še koga poiskala, ki bo šel z mano in bo čim manj kompliciral, imel podoben način potovanja in uživanja.

Jeseni, ko bo vse za mano grem v Istanbul...tam živi sedaj ena znanka, ki jo bom tudi obiskala, ker mi je že omenila, da naj kaj pridem :). Sama ali z družbo mi je vseeno.

Ja potovanja so moj smisel :)
Default avatar
Moj žep ni ravno tako poln, da bi šla lahko z agencijami. Drugače pa počnem na potovanjih nekaj podobnega kot ti Mici. Samo, da grem sama. Pa kar nekaj manj sem dala skoz kot ti. Veliko je v tem, da še nisem zbrala poguma za nekatere lokacije. Drugače pa ja potovanja so res nekaj čudovitega, nekaj kar ti polepša življenje.

Samska popotnica, me veseli, da se najde kaka taka, sicer sem še daleč od tvojih potepanj, ampak nekaj sveta sem pa že vseeno prepotovala. Priznam pa, da bi raje v dvoje potovala. Samo moškim nekako ni do tega. Nekako moški pobegnejo od mene, ko predlagam dopust :).
Default avatar
kamor koli grem na lepše,grem z družino.
Najlepše je takrat,ko se v parih minutah vse zmenimo,pobašemo ruzake in gremo.
Včasih pa je treba tudi načrtovati.
Ne gremo preko agencij,vedno na svojo roko.Prej se recimo dobro pozanimam glede namestitev, kaj je vredno ogleda, hrana...
Princip ostaja isti.Za Slovenijo ali tujino. Pred leti sva šla z možem kolesarit po Nizozemski in to je bila čudovita izkušnja.
Poznam pa pare in družine,ki jim je bistvo dopusta to,da grejo za tistih deset ali več dni na Hrvaško, se "vsidrajo"nekje v apartmaju in po cele dneve preležijo na plaži z knjigo in pivom v roki.
Za nekatere je to pač najboljša izbira in ker smo ljudje različni je tudi tako uredu. Sto ljudi-sto čudi.
Default avatar
bizirizi, super moža imaš. Jaz vedno naletim na takšne, ki bi se vsidrali na morje in ves dopust preležali v senci.
Default avatar
večinoma sem šla okoli s kako kolegico, včasih preko agencije, včasih v lastni režiji.
zdaj imam moža, otroka in psa, pa s potovanji ni nič več :(
Default avatar
samske popotnice;
kaj naj ti rečem? Veš kako pravijo,ne; .....Kdor išče- ta najde.
Tako ali drugače.
Sicer pa je stvar v kompromisih in (dogovarjanju),oz.pogovarjanju. Na takšen način prideta do zaključka ki je dober za oba. Tako za žensko,kot za moškega.
Na koncu je Volk sit- koza cela.
Default avatar
Meni je tista najboljša, ko se kdo pohvali, da je bil v Dominikanski republiki, Tuniziji, Egiptu in ko vprašam kaj so kaj videli....pa dobim odgovor, smo bili samo v hotelu ;).

No tudi jaz grem kdaj samo lezat na morje....samo to traja samo kake tri dni in je dovolj. No je pa super, da imaš potem na potovanju par dni rezerviranih za lenarjenje.

Drugače pa ja ogromno sem že videla..zadnja leta sem obiskala Tajsko, Jordanijo, Egipt, Švico, Burmo, Maroko... Azija je stevilka ena pri meni.
Default avatar
Kako lepo, da ste tudi takšen tu gor. Sem prav vesela. Zgleda pa, da smo ženske bolj za take stvari kot moški :)
Default avatar
Mici2014 je napisal/a:
Ja, to je pa kar pogosto. Se hvalijo kako na veliko potujejo. Potem pa povedo, da so bili na Hurgadi, cel čas v hotelu pa na plaži in to je to.
Default avatar
evo..
ko eni/ene tolk sprašujejo, da kje so mladi/e, pa zakaj ne morete najt partnerja..
tale samska popotnica, je zadela piko na i..

Tako da sedaj si sploh ne predstavljam se komu prilagjat, koga cakat da si zmisli ai bo sel ali ne, ima dovolj dnarja ali ne.... Meni ta svoboda ustreza in toplo priporocam vsem ki jih mika, naredite prvi korak.

in potem dobiš, takega človeka za partnerja in morata skupaj kupit spalnico, pa prevleko za posteljo, zavese..hahaha.. to se bosta uskladila...morda s kako sekiro..

EGO je višji ko Everest..
Default avatar
simpl je napisal/a:
Jaz ji dam povsem prav. Zakaj bi morala ona žrtvovati življenje za nekoga, ki mu je smisel življenja preživeti dopust vsidran na morju, po možnosti vsako leto isti prostor?
Ženska je pametna, ženska uživa življenje. Zakaj bi se temu odrekla?
Najbolje je tako kot ima bizirizi urejeno. Če pa ne najdeš takega moškega, kar je seveda izjemoma težko, ker moški ne potujejo kaj preveč, vsaj ne tako popotniško, je pa bolje biti samska.
Default avatar
Mici, odličen link. Hvala. Avotorica razmišlja tako kot jaz in komentatorke spodaj tudi. Spet same ženske :). Sem prav vesela, da je še nekaj somišljenic.
Default avatar
Tudi jaz poznam kar nekaj moških, ki radi potujejo in so samski, ker jim tudi ni do tega, da bi bili z eno žensko, ki si tega ne želi. Sem pa že imela sopotnice, ki so imele partnerje, moze doma, ker jim ni do potovanj...ampak imajo pač dogovor, da si zaupajo in ne ovirajo....to se mi zdi pravo partnerstvo in ljubezen. No sicer oni grejo pa potem smučat, jadrat s prijatelji ali pa sportajo.
Default avatar
Jaz sem do zdaj imela družbo. Trenutno je pa nimam , čas in denar pa imam.:):)

Ni me strah potovati sama, daleč od tega. Bolj bi pogrešala to, da vtise delim s kom. Da konec dneva malo poklepetam.
Že res, da srečaš koga, sploh, če greš spat v Hostel. Vendar meni ne ustreza soba s 4-6 posteljami, bi bila raje v dvoposteljni.
Za konec junija iščem družbo za kakšno kratko evropsko potovanje (cca . 7 dni recimo Provansa ali severna Španija ali Cinque Terre ali Berlin ali Poljska ), pa zaenkrat še nisem našla nikogar.

Bi šla katera ? Sem pa nad 45.