Najem ali nakup stanovanja?
Tisti, ki ste se o tem odločali in preračunavali. Kaj ste ugotovili, kaj se bolj splača najem ali nakup stanovanja.
Zanima pa me za manjša stanovanja, za dve osebi. Ne za družino. Pa cene takih stanovanj na meni všečnih lokacijah so nekje do 80.000.
Nisem pa še detajlno preračunavala kako je z najemninami. Kaki so razni stroški obnove, če je stanovanje lastniško.
Nisem se poglabljala v starosti stanovanj (sicer nižja cena, ampak več obnov).
Če imaš dnar že v đepu, pol se sigurno bolj splača kupit. No tudi če vzameš nekaj kredita je vseeno bolje flet kupit. Kajti najemnina gre vsak mesec s krilci v nebo, če pa plačuješ kredo bo pa vsaj nekoč tvoje.
Cene najemnin so ubitaćne, sploh u Ljubljani. Služijo na šolanih mulcih, ki ne vedo ali bodo letnik zdelali ali ne (zato toliko študentarije najema). Če sta vidva resna človeka, resnično raje kupita. Ker cene stanovanj so močno padle, najemnine pa nekako ostajajo na isti valovni dolžini kot pred leti.
Če moraš vzeti kredit (ne vemo, koliko kredita bi ti osebno rabila), se zna zgodit, da na koncu ni velike razlike. Kajti pri lastništvu moraš upoštevati še razne dajatve, obnovo, davek, vzdrževanje in tako dalje.
V kraju, ki mene zanima, so cene take, da itak daleč presegajo moje zmožnosti, najeti bi se pa dalo in razlika med najemnino in obrokom posojila (na 25 let!!!) bi bila od 300 do 400 evrov. Če bi ta znesek teh 25 let varčevala, bi se na koncu nabral lep kupček.
Je pa nehvaležno računat, ker ne vemo, kaj bo. Če imaš več kot pol kupnine, se mi 30 jurjev ne zdi neobvladljiv znesek. Prednost lastniškega stanovanja je, da je to tvoj dom in ga lahko urediš po svoje. Pa iz njega te ne more nihče vreči ven. To pa tudi nekaj pomeni.
Nakup nepremičnine se mi zdi smiseln le, če imaš zadosti lastnih sredstev. +70{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} kredit ni dosti boljši, kot najemnina, kar se tiče “stran metanja denarja”
Moja izkušnja govori povsem v prid najemu. Odkar sem šel na svoje, sem zamenjal že šest stanovanj. Razlogi za selitev v večje/manjše stanovanje so bili menjava službe, povečanje družinskih članov, ločitev… Samo enkrat pa neustreznost stanovanja (primitivni sosedi/lastniki). Toliko selitev oz. prilagoditev razmeram bi bilo zelo stresno in morda celo nemogoče, če bi bila stanovanja lastniška.
Se mi pa zdi, da se mi življenje malo umirja, precej sem uspel privarčevati (vedno sem si izpogajal zelo razumno nizko najemnino), cene stanovanjem padajo in morda čez nekaj let le kupim kakšno, brez kredita 🙂
Ko berem, koliko bi nekdo v dvajsetih ali tridesetih letih privarčeval, vmes pa plačeval najemnino, pač pomislim, da če imam kredit, jaz dolgujem banki in če varčujem, banka dolguje meni. Ker je iz nedavne zgodovine primer LB, kako je iz propadle banke težko izterjat svoje prihranke, imam raje, da banka terja mene. Preden grete v kredit, imejte v glavi, da ne vložite vseh prihrankov, temveč si pustite nekaj za hude čase in za rezervo, rezervni fond, s katerim si lahko kupite dovolj časa za prodajo stanovanja. Če znese, mesečno fond povečujte ter imejte fond na koncu za predčasno poplačilo kredita, ki bo kar nekaj znižal obresti. Če pa v hipu, ko ostanete brez sredstev za preživetje prodate stanovanje samo za toliko, kolikor dolgujete banki, ste v preteklih letih pač plačevali najemnino v lastnem stanovanju. Če zvozite kredit do konca, ste na koncu lastnik nepremičnine.
Tipična slovenska razmišljanja.Če nimaš lastnine nisi nič vreden.Ja stanovanje ali hiška pa mora biti a ne?
Za najmanj še 5 generacij. Kakor da bomo kaj s sabo nesli. Kredit za flat, za kaj že? davki (enkrat ziher bo), obnavljanje, vezan na eno regijo.
Najemnina- plačaš mesečno, še stroške in to je to! Si svoboden kot ptiček na veji. Prišparan denar pa raje porabi zase za kakšno potovanje, da vidiš svet.
Nikoli ne bi vzela kredita za to da bom 25 ali 30 let to plačevala, si rajši kaj privoščim.
