Anoreksija majhnega otroka-dober terapevt?

Pozdravljeni.

Sem mati petletnega otroka, ki ima za sabo že številne operativne posege, bolnišnice, zdravljenja, preglede pri psihologih in pedopsihiatrih….. Že vsa leta se bojujemo s prehranjevanjem. Bili smo na zdravljenju v Grazu, pa ni pomagalo…..

Obiskujema tri različne psihologe, dva pedopsihiatra, pa nihče ne ve, kako bi nam pomagali.

Otrok noče jesti, skrivoma hodi bruhat, odklanja vso hrano, predvsem pa ima težave s trdo hrano, Ne mara ničesar, nič mu ne diši, otrok ne bi jedel, če ga ne bi silili. V vrtcu mu miksajo, da vsaj nekaj poje, doma se miksanja izogibamo in mu ponujamo pretežno nemiksano hrano. Tudi v vrtcu imajo probleme, ne želi jesti, ali pa porabi za vsako žličko 5 minut ali celo več.

Doma mu damo naprimer za kosilo juho z razkuhanimi zvezdicami, tako dolgo bo jedel eno žličko, da bo dejansko hrana v ustih postala zmiksana. Ni šans, da bi pogoltnil košček, se zraven davi in kašlja, prisili se na bruhanje,…. V glavnem, doživljamo največjo grozo in moro v življenju, otrok mi dejansko greni s tem življenje, Naredili smo vse, se obrnili na vse možne naslove, uspeha ni. Zdravniki samo pravijo, naj vztrajamo, naj postavljamo meje…..

Ali je kje kdo, ki se ukvarja s prehranjevanjem, da bi otroka naučil, kako jesti trdo hrano, ker mi več ne znamo.

Otrok porabi za dva 4 njoke(mehko kuhane) in dva nageca (piščančja nuggetsa) 4 ure. Res, 4 ure potrebuje, da to poje. Za en tanek kruh z rezino klobase porabi 3 ure. Smo pred kratkim ugotovili, da hodi na stranišče bruhat med hranjenjem. Je imel izgovor, da ga tišči lulat, pa smo mu pustili, potem pa sem v umivalniku našla ostanke hrane. Tudi za omaro v jedilnici smo po slučaju našli še stare ostanke hrane. Pa v košu izpljunke hrane. Moram reči, da se nam vsem že ob otroku meša. Ne znamo več naprej. Otrok v vrtcu strašno laže, si izmišljuje, hoče biti glavni, hoče izstopati, išče pozornost…… Čeprav je dobi v ogromnih količinah. Nobena pohvala ne pomaga, nobena nagrada,… Nič ne pomaga.

Pomoč.

Mati petletnika, pozdravljena!

Vidim, da ste že vse naredila za otroka, kar je sploh mogoče. Verjetno ste tudi preverili njegovo zdravstveno stanje, alergije, ciliakija…? Včasih takšne bolezni pripomorejo k temu, da imajo otroci odpor do hrane.

Če je fantek fizično zdrav, je druga razlaga ta, da se psihično ne počuti dobro, na kar ste že pomislili, ko ste ga peljali k psihologom, pedopsihiatrom. Hrana se vsakič znova pokaže kot simbol za čustva in v terapevtskem jeziku govorimo, da ko otrok ne sprejema hrane, se s tem brani določenih čustev, lahko mu ne ustreza pristop staršev do njega v kakšnih vidikih vzgoje ali pa se mu je kaj takšnega zgodilo izven doma, kar ga je spravilo v stisko, pa ne zmore tega ubesediti.

Vaš fantek se zdi po opisu sodeč izjemno senzitiven, občutljiv deček. Pogosto so otroci, ki pričnejo odklanjati hrano izjemno senzitivni, hkrati pa imajo bogat notranji svet in veliko takšnih otrok je nadarjenih v umetnosti. Kar pa hkrati pomeni, da potrebuje več kot nadpovprečno vzgojo in veliko več truda s strani staršev kot kakšen drugi otrok. Lahko se dogaja, da takšnega otroka prizadenejo stvari, ki nas v otroštvu sploh niso, ali pa so nas malo zabolele, vendar smo šli dalje in pozabili na kakšno težje izrečeno besedo. Ti otroci to včasih težje spustijo in pomembno je, da se prepozna, kaj ga zmoti pri vas kot mami, kaj pri očetu, kaj v vrtcu in pri drugih ljudeh ter se mu pomaga, da bo šel lažje čez to. Hkrati pa, da sta vidva pozorna na njegove občutljivosti ter tudi spremenita svoj način, kjer je to mogoče. Zato predlagam pogovor z družinskim terapevtom, ki vaju bo znal usmeriti in poiskati te boleče točke in kako otroku pomagati, da bo lahko šel lažje čez njih.

Upam, da najdete ustrezen način za vašega fantka in da bo kmalu lažje zanj in za vse vas.

Lep pozdrav, Vesna