Pozdravljeni! Kaj menite o dolgem dojenju? S tem mislim dojenje po enem letu. Ga otrok še potrebuje? Ljudje, predvsem starejše generacije, pripovedujejo, da se nikoli ni dojilo toliko časa in da s tako dolgim dojenjem novodobne mame ustvarjamo čustvene invalide in na starše preveč navezane, razvajene otroke, in da dojenje rabimo me, ne otroci. Po drugi strani pa berem na forumu Dojenje, da naj se otrok doji čim dlje, tudi dve leti in več. Skratka, ne vem več, kaj je prav. Imam leto dni staro hčerko, ki je čez dan v varstvu. Ko pride domov, se s takim veseljem podoji, da ji še ne upam vzeti tega. Mislim, da je obdobje okoli enega leta zelo nehvaležno za odstavljanje: mama gre v službo, otrok v varstvo, toliko je sprememb in mamina dojka je kot nekakšno varno pribežališče. Zavedam pa se, da starejši kot je otrok, težje je prenehati. Se res otrok sam odstavi, ko dojenje “preraste”? Kakšne so vaše izkušnje? So dolgo dojeni otroci kasneje res bolj scrkljani?

Hvala za vaše mnenje!

Dolgo dojenje je “in”, bi lahko rekli. Potrebno za otroka ni, saj z normalno hrano pridobi vse potrebno. Običajno se otrok odstavi sam, da pa bi bili kaj bolj scrkljani pa težko rečem. po mojih izkušnjah tako kot vsi drugi otroci, eni scrkljani, drugi pa čisto nič.