Med.Over.Net

Depresija, anksioznost in razpoloženjske motnje

Odgovarjajo: Miha Štrukelj, psihoanalitični psihoterapevt

Depresija, anksioznost, stanja notranje begavosti, zaskrbljenosti, nervozno obnašanje, pretirane reakcije na dane situacije, tesnoba, pobitost, čustvena otopelost, negativno razmišljanje, občutek manjvrednosti, blodnje, občutek notranje praznine, samomorilnost, motnje spanja, zmanjšanje spolnega poželenja, utrujenost, bipolarna motnja, manija, distimija … Niste sami.

Miha Štrukelj , psihoanalitični psihoterapevt

Miha_Strukelj

Anksioznost / panični napadi / 7 leto...

Default avatar

April121

Pozdravljeni,

tudi sama trpim za anksioznimi motnjami paničnimi napadi/ tesnobo, stara bom 24 let. To me spremlja vse že od srednje šole, natančneje 17 leta starosti, letos je bilo 7 leto. Res je hudo opisati občutke, ki jih doživljaš v času paničnega napada / tesnobe, ne razume jih nihče ( vsaj tisti ne , ki tega sam ni občutil). Najhuje je , ker ne veš kje in kdaj se bo zgodil naslednji panični napad...in potem si v začaranem krogu, nenehno zaskrbljen pred pojavom novega.

Po naravi sem bolj sramežljiv tip človeka, vendar imam svoj krog prijateljev s katerimi se dobro razumem , nove stike pa težko navežem, čeprav se le-tega skušam vedno bolj otresti.

Sem tudi na veliki življenjski prelomnici, konec študija/diploma, iskanje zaposlitve.

Zadnje čase ne moram spati...zbujam se sredi noči, težko diham, srce mi hitreje bije, 1000 vprašanj v glavi, 1000 misli. Naj omenim, da obiskujem psihiatra, s katerim imava srečanja na 3 mesece. AD-jev ne jemljem saj imam tukaj še en strah- pred kemijo. Vsekakor bi rada rešila na kak drug način. Psihoterapij ne obiskujem.

Pred kratkim sem tudi doživela en hud panični napad, kateri je bil že 2 po vrsti v mojem življenju po lestvici 10/10, saj sem bila popolnoma nemočna ( tresenje rok, nog, pospešeno bitje srca, derealizacija, potenje, mravljinčenje, hlastanje za zrakom, beg, nezmožnost govorjenja ) takšni občutki, ki jih ne moreš opisati, občutek pred norostjo, svet se ti zdi res popolnoma drugačen. Težko je, saj te nihče ne razume, v tem primeru me razume le moja mama, katera je prestala tudi vse to skozi. Komu se zaupati? O tem kar jaz doživljam, ve samo moja družina in najboljša prijateljica. Sploh ne rada govorim o svojih težavah, saj nočem obremenjevati drugih, tako ali tako ima vsak svoje težave. Vidim pa, da se s tovrstnimi težavami spopada vedno več ljudi. Strah pred strahom.

Težko je saj v enem trenutku ,ko že misliš , da boš vse presegel in zmagal, te spet dotolče.

V tem primeru vas sprašujem , kaj mi svetujete? Obisk dobrega psihoterapevta? Psihiater mi priporoča analitično psihoterapijo.

Kot sem že omenila antidepresivov ne bi rada jemala, saj vem, da je to le začasno in se po prenehanju jemanja le-teh simptomi radi vrnejo. Vsekakor vedno pri pojavu paničnega napada skušam preusmeriti misli, vendar je včasih tudi to težko.


Moja zgodba je sicer še malo daljša (otroštvo, puberteta), za kar mislim in tako ima mnenje tudi moj psihiater , da je vzrok anksiozne motnje, vendar je ne bi rada javno izpostavljala.
Default avatar

Miha_Strukelj

Pozdravljeni,

slišim, da se že dolgo spopadate z anksioznostjo in vam je zaradi tega težko. Za panične napade je značilno, da jih povzročimo s svojo napačno interpretacijo simptomov - npr. fiziološkega dogajanja, ko za močnejše bitje srca mislimo, da gre za srčno kap in se s stresnimi hormoni telesno pretirano odzovemo. V vašem primeru ste nenehno v pričakovanju novega napada in ste verjetno tudi pozorni na kakršnekoli spremembe?

Kolikor vas slišim ste v življenjski prelomnici - iskanje zaposlitve. Seveda takšne pomembne dogodke normalno spremlja neka trema, manjša anksioznost, ki je lahko v določeni meri normalen odziv. Omenjate tudi razne strahove in obsedenostjo z mislimi, vprašanji.

Slišim, da ste se zaupali družini in najboljši prijateljici, kar je zelo fajn. Morda je pomembno, da skušate najti tudi strokovno pomoč. Kot pravite sami, ne želite jemati zdravil. V primeru, da ne gre za akutno situacijo in ste sami presodli, da se lahko kljub težkim trenutkom dobro spopadate ter temu soglaša tudi psihiater, zdravila niso potrebna. Vseeno pa je pomembno, da se lotite vaših težav na konstruktiven način.

Psihiater vam je že svetoval psihoanalitično psihoterapijo. Gre za vaše razkrivanje, raziskovanje, predelovanje dogodkov in na ta način zmanjšate ali odpravite simptomatski pritisk (anksioznost, panični napadi). Razmislite ali si želite vstopiti v tak proces in morebiti zmanjšati vaše težave? Imate motivacijo oz. ste pripravljeni hoditi na psihoterapijo vsaj 1 uro tedensko? Gre za proces, ki rabi svoj čas, zato sprememb čez noč ni pričakovati. V primeru, da imate še kakšno vprašanje ga lahko zastavite tukaj ali mi pišete.

Lep pozdrav in srečno,
Mag. Miha Štrukelj, psihoanalitični psihoterapevt
------------------------------------------------------------------------
Psihoterapija Štrukelj
Psihoanaliza in psihoanalitična psihoterapija v Ljubljani

http://www.psihoterapija-strukelj.si

Moderatorji

Miha Štrukelj , psihoanalitični psihoterapevt
Miha_Strukelj