Hujšanje…
U pm naj gre!!! Totalno sem brez motivacije za hujšanje… Imam cca. 30kg viška, ne naredi mi klika v glavi pa da ga še tako čakam.
Ne morem, ne zmorem… To mi je nek čustveni oklep, to vem. Pa vzdržim 14 dni, pol se pa sesujem, pa vse za nazaj pa še zraven dobim. Imam antidepresive in odkar jih jem, to je 8 let, sem se nenormalno zredila. Razmišljam o prostovoljni hospitalizaciji, ker občasno tudi prislino bruham, torej imam tudi bulimijo. Kam bi se morala obrniti zaradi mojih težav? Stara sem pa 40 let.
REs sem na dnu…
Mene tudi to preseneča. Avtorica, daj, vzemi se v roke, matr no, 40 let si stara, nehej travmirat, pa začni živet! Ne maraš migat? Potem pa hodi. Pol ure hitre hoje vsak dan. Za začetek. Ali pa se usedi na kolo, veš kako luštno je to.
Pa pogovori se sama s sabo, kaj si želiš v življenju in od življenja. Postavi si neke cilje. nekaj za telo, nekaj za duha. Ne živet kr tja nekam brez veze, ampak usmerjeno, proti nekim ciljem. Ker veš kaj je neprecenljivo? Zmagoslavje, ko cilj dosežeš. In več ko si zanj garal, slajši je.
AD nikoli ne rešijo nič. Z njimi samo zastrupljamo telo in je vedno slabše. Zraven pa še prinašajo kilograme, ki se jih ne da več znebiti. Preverjeno zdravilo že na večih ljudeh: nova zaljubljenost odnese kilograme in AD. Človek je kot nov. Brez tega je tavanje in propadanje v temi. Naredi kaj v tej smeri, če si hočeš dobro. Čez deset let bo prepozno.
Malo se pogovori z osebnim zdr. oziroma psihiatrom. Se mi zdi, da je tvoja odvečna teža prej posledica kot vzrok težav. In odpraviti ali vsaj omiliti je treba te. Razmisli in spregovori z zdr.: kako si funkcionirala pred motnjo, zaradi katere si “pristala” na AD? Obstaja sprožilni moment – dogodek ali okoliščina, ki se je pojavila nenadoma (travmatična izkušnja – nesreča, izguba bližnjega)? So se težave nalagale postopoma? Kakšna je tvoja situacija zdaj (zaposlitev, družina, spl. zdravstveno stanje)? Tiči vzrok v zunanjih okoliščinah (brezposelnost, slabo partnerstvo ali celo težke okoliščine – npr. skrb za ostarelo osebo)? Okoliščine primarne družine? Bulimija v zrelih letih predstavlja kar resen razlog za temeljit premislek in ukrepanje, ki običajno korenini v kakšni stari travmi. Načrtno hujšanje zna bulimijo celo poslabšati (posenostavljeno: se prenaješ in najlažja pot, da se hrana ne naloži v kg, je bruhanje).Tudi kakšen pregled zg. dela prebavil ne bi bil odveč.
Hujšanje (osnovni recept: več gibat in manj jest ter manj kalorično in z rednimi obroki) bo po razrešitvi tega bistveno lažje. Seveda pa so vse dejavnosti (sploh tek) dobrodošle.
Tudi sama imela depresije pa mi na kraj pameti ni padlo da grem na tablete, res to je največji strup kar ga je. Opusti ad-je pa začni hoditi v naravo preizkušeno. Z ad-ji ne boš na dolgi rok rešila nič! Še kakšno drugo bolezen boš dobila aja saj res..potem ti bodo ad-je št. 2 predpisali problem rešen…Samo preč od njih.
Vsak začetek je težak. S tem mislim tako na hujšanje kot na športanje. Vendar ko si nečesa res želiš in ko imaš pred sabo cilj je to dobra motivacija za uspeh. Lej ne maraš gibanja ker te teža ovira in ker si brez kondicije. Počasi res počasi začni sprava hoditi npr 20 min parkrat na teden in že s tem da boš zunaj in ne pred štedilnikom bodo kg kar kopneli. Srečno
Premalo vemo o tvojem odnosu do hrane, siceršnjih navadah, o tem kaj občutiš ko ješ, zakaj ješ čeprav veš, da nisi več lačna….
Poskušaj razmisliti o vseh posledicah tvojega (pretiranega) prenajedanja, poskušaj zamenjati kalorično hrano za manj kalorično, črtaj sladkor in moko iz prehrane za nedoločen čas.
Ne razmišljaj o 14 dnevnih ali 23 dnevnih čudežnih dietah, v času katerih itak da 24ur na dan razmišljaš samo o hrani in o trenutku, ko boš spet lahko ugriznila v svojo priljubljeno tortico….
Besedo ‘dieta’ preimenuj v ‘spremenjen jedilnik za nedoločen čas’, besedo ‘hujšanje’ zamenjaj z zdravo prehranjevanje in to je to, počasi pa bo…
Pa poskušaj res bolj migati, hoditi, teči, kolesariti, plavati, pač, karkoli ti ustreza in se dobro počutiš.