Ženske, če imate probleme v vezi, ali se pogovorite s partnerjem,ali vam je ljubše iskat nasvete pri,kolegicah, sodelavkah? Ker one, svojih problemov ne vidijo,so pa zelo aktivne pri dajanju nasvetov drugim. Kaj menite?

Najprej vprašam na MON – starševski čvek. Šele potem ukrepam. Me je prevaral, pa so mi tukaj svetovale, da potrpim in sem jih upoštevala. Vara me res ne več, včasih dobim kakšno okoli kepe, ampak nič kritičnega. Pazi, da se ne pozna.

ja malo butasto vprašanje. Prvo kot prvo,se moraš s partnerjem pomenit. Vse kar te teži. Prvo njemu povej,to je na prvem mestu. jaz bi tako. On je tvoj partner,mož,življenjski sopotnik ali tvoja desna roka. Izjema pa je,ko se nekaj šele kuha,je mogoče 3 zmenke šele mimo.. pa se še lovita,ja takrat prav pridejo kolegice,boljš kot njega sprašvat. Kaj misliš kaj to pomeni ko mi je rekel,kaj pomeni to,kaj pomeni uno.. bla bla :)) Ko se še ognji vžigajo 🙂

Samo s partnerjem. Če je tak, da se hoče pogovarjati. Ker sem imela nekoč tudi takšnega, ki se je – če je v zvezi zagustilo – hitro kam potuhnil ali pa non-stop imel kolege na obisku, da se le ni bilo treba pogovarjati o problemih. Lekcija zame bila uspešna; takih ne maram več.

Včasih prijateljice vidijo boljše, od zunaj je drugačna slika. One vidijo, če je prijateljica srečna ali pa vedno nekaj toži in je nezadovoljna ves čas . Če jim pove kaj vse ji je partner naredil, ona pa je še kar slepa, je prav da ji odprejo oči. Odločat namesto nje pa se seveda ne more nihče. In tudi poslušala jih ne bo dokler ne bo sama tako začutila

Tu ni pravila, ker je odvisno od problematike. Določeni problemi so za predebatirat s partnerjem (najin odnos, pogled na skupno prihodnost), določeni s sodelavko (službeni), s prijateljicami spet svoji (obrekovanje vseh povprek), eni s supervizorji in potem so še taki za terapevta. Ja, jaz imam to dobro razdelano. Ko nekaj mešam med sabo, se ne obnese…

Tudi meni se tako zdi. Čeprav sem jaz bolj tisti tip, ki vse kar takoj pove, ampak ker marsikdaj na nepravi način, se v pogovoru s prijateljicami zame marsikaj reši. Včasih mi odprejo oči, da pretiravam, včasih mi povedo, kako one rešujejo te zadeve, včasih mi ustavijo konje, da grem bolj pčasi in taktično…
Dejanski problem pa potem itak rešiš s tistim, s katerim ga imaš.

Odvisno koliko dolgo in kako dobro te poznajo prijateljice koliko dolgo pa partner.

Več glav več ve.

Ko se ohladi, se pogovoriva s partnerjem.

pogovorim se doma. prijateljice pa meni jamrajo in se zato ločujejo, so slabe volje itd, ker ne rešijo zadeve doma. če se noče pogovarjat in če ni več ničesar, pač greš.

Oboje. Včasih ne prepoznam prav svojih čustev in zamenjam strah, razočaranje za jezo ali kaj podobnega. Prijateljica (samo ena s katero lahko to govorim) mi iskreno pove in me opozori, vpraša po počutju, žalosti, stresu. Nato posluša moj monolog tu pa tam kaj vpraša in naenkrat sama najdem rešitev. Potem grem do partnerja in povem, predlagam, poslušam. Če se razburi on lahko lažje ohranim mirno kri.

Če začnem pogovor s partnerjem v razburjenem stanju se skregava in težje najdeva rešitev.

Torej prijateljica opozori in posluša, brez dajanja nasvetov. Potem se nekoko sama spiham, umirim, tudi priznam svoje napake (bodimo realni, tudi mi zaje… ne le partner) in se pogovrim s partnerjem. Nikoli pa ne debatiram takih zadev z mimogrede ljudmi kot so sodelavke, sosede, starši, “prijateljice”. Če gre za manjše zadev, ki me ne vržejo čustveno čisto iz tira, pogovor s prijateljico spustim in grem takoj na partnersko razpravo (gospodinjska dela, načrtovanje dopusta, nedeljski izlet).

Najbolj modro je svoje probleme z moškim reševati z njim, z njim in še enkrat z njim brez vključevanja prijateljic! To je prvo in najpomembnejše pravilo! Če se z moškim ne boš pogovarjala o vseh problemih sproti in če ga to ne boš navadila v začetku odnosa, potem sta že na poti konca.

Prijateljice bi šle pa skorajda vse vsaj za kakšno noč v posteljo s tvojim moškim, verjemi.

Ne iščem nasvetov več pri drugih. Včasih sem jih pri mami ali kaki dobri prijateljici,ampak čez čas sem se naučila,da je modro slediti uspešnim ljudem,ne pa ljudem,ki ne znajo niti svojih zadev rešiti – ne pri sebi,ne v zakonu 🙂 Včasih sem pa naletela na privoščljivost in mi je to dalo vedeti,da je treba nesporazum v partnerstvu rešiti z roko v roki.
Kot najstnica sem pa večkrat poklicala na 116 123 – ne vem,kaj bi brez njih,so mi vedno znali pomagati – ali z nasvetom ali le s tem ko so me poslušali;v končni fazi itak sam najdeš odgovor na svoje ključno vprašanje…
S partnerjem sva pa že v začetku zgradila trden temelj – prijateljstvo in se lahko pogovoriva o marsičem,brez zadržkov. Je pa res,da sem se z leti naučila biti sama sebi najboljša prijateljica in ko se znajdem z mešanimi občutki,primem knjigo v roke in premagam šibkost 🙂 Vsa moč je v modrosti!