Večkrat slišim priložnostne Robinsone, ki pridelajo kako svojo solatko ali paradižnik na vrtu, kako bi bili oni samopreskrbljeni v primeru vojnega pomanjkanja ali kake druge verzije razpada običajne oskrbe. Seveda je tako razmišljanje najmanj naivno, ampak me tukaj zanima samo stroškovni vidik vrtičkanja, brez spuščanja v emocionalne, rekreativne in druge vrednosti. Najprej je treba kupiti zemljo, če že ni podedovana, podarjena ali kaj drugega, potem nabaviti orodje, pa semena, gnojila, popolnoma brez vsakega škropiva tudi običajno ravno ne gre, čeprav to vrtičkarji neradi priznajo… Si je kdo izračunal, koliko dejansko koštajo ti domači pridelki in ali je kaj prihranka v primerjavi z nakupom eko povrtnin pri večjem pridelovalcu?

meni se, ker vrtnarim permakulturno (berz gnojil, škropil, …) ne obračam zemlje, ne okopavam redno. zraste vse, vložim toliko, da imam do naslednje sezone dovolj. potrebujem samo lopato, motiko, grablje, nekaj semen in to je to.

Iskreno … ne, daleč od tega, sploh vrtiček v pravem pomenu ne. Kakšna njivica, kjer gojiš marsikaj in v zadostnih količina, potem ja.

Če potem pridelano spraviš v shranke -npr. korenje in ti ni treba pozimi dokupovati, potem se splača.
Seveda ne gre brez gnoja, freze …
Mi damo za mini vrtiček 20 evrov letno, vendar je vrednost ravno pri tem,da so zelišča-zelena, peteršilj, luštrek, drobnjak, solata vedno na razpolago, letos praktično celo zimo, brstični ohrovt tudi in je prednost predvsem v tem,da ni treba it od doma v trgovino.
Semena so poceni, sadike so dražje, vendar se jih dosti da dobiti z izmenjavo.

Tudi nam se zeloooo splača, zelenjave nikoli ne kupimo…imamo svojo zemljo,semena imamo pa večinoma domača…zakaj pa bi morali kupovati semena???Pognojimo s kompostom oz. humusom,na vsakih x let,pa pognojimo s konjskim “gnojem”/humusom…ki ga dobimo pri bližnjem “rančarju”, tako da nas nič ne stane, razen našega časa in dobre volje 😉
Smo pa mlada družina z 2 predšolskima otrokoma in prav smešno mi je,koliko eni ljudje zapravijo za hrano…jaz sploh ne upam nikoli povedat koliko mi porabimo za hrano,ker bi ljudje mislili da nič ne jemo 😉
Doma pridelamo različne vrste solate, tudi čez zimo ne rabimo kupovat solate,letos smo imeli ogromno radiča in motovilca (slednji je še zdaj na vrtu),radič pa mislim da ga je še par v kleti,paradižnik (iz njega delam domač ketchup),paprika,različen fižol,grah,korenje,cvetača…različne začimbe,tudi domačo rdečo peso imamo (trenutno vloženo)…v glavnem ni da ni…tako da če imate svojo zemljo se zagotovo splača,če je treba zemljo kupit ali najet je pa druga zgodba….!Lp

Večjo podedovano njivo ima en kmet v najemu, zato mi majhen del te njive (4 vrste po dolžini) vsako leto obilno pognoji s hlevskim gnojem, zorje in prefreza ter naredi jarke za krompir. V dveh vrstah pridelam krompirja za 2 družini, v ostalih dveh pa vso zelenjavo.. Semena imam v glavnem svoja ( ohranjam npr. še staro mamino solato), motike in ostalo orodje pa imam na vikendu že od nekdaj. Upoštevati pa je treba bencin, ker se na vikend ob njivi vozim iz mesta. Eno leto ( predlani) sem si v zvezek pisala, kaj, kdaj in koliko sem pobirala iz vrta in to primerjala s ceno v Šparu in je razen v zimskih mesecih prišlo po šparovih cenah več kot 200 € na mesec. A tu so vštete tudi npr. jagode, ki so večletni nasad in cvetje za šopek ipd. Evo, pod takimi pogoji se zagotovo splača.

jaz “vrtičkam” odkar sem se upokojila.

Nisem iz Lj, tja sem hodila v službo in tam vsak mesec na tržnici pustila 80 do 100 eur.
Odkar imam vrtiček, še nisem bila na tržnici.
Moj vrtiček je majhen, cca 30 kv. metrov, ampak od pomladi do pozne jeseni na njem pridelam vse, kar rabim.
Pozimi pač kupujem v trgovini, nekaj zelenjave z vrta imam v zmrzovalniku.
Če sem prej na tržnici na leto pustila okrog 1000 eur, me gnojila, semena in sadike stanejo zelo malo, približno 100 eur na leto, grablje, motiko in lopato sem pa imela že prej.

Ne uporabljam nobenih kupljenih škropiv, naredim brozgo iz kopriv in to je to.

nam se izplača. Ozimnico si naredim da mi ni potrebno kupovati nič,od pomladi do jeseni imamo svojo zelenjavo, pozimi sem ter tja kupim kakšno solato ali glavo zelja.

če le morem sejem svoja semena,ne kupujem, fižol,bučke,papriko,solato,motovilec,korenje,kumare,grah,bučke,peteršilj-semena pridelam sama…!
🙂

Jaz sem izgubila voljo. Ko si v pričakovanju pridelkov, pridejo cigani ali pa tudi necigani in si postrežejo. 🙁

Meni se. Poleti ne bomo kupovali cisto nobene zelenjave, tudi sedaj se imam domac korencek, zeljne glave, radic, petrsilj, motovilc, pa cebulo in cesen, krompir pa od doma domac.
Pa tega niti slucajno ne pocnem zaradi denarja ampak ker bolj vem kaj jemo, ce je domace. Gnojil pa moj vrt se ni videl in jih tudi ne bo. Se pa tudi jaz spogledujem pocasi s permakulturo.

kakšnega posebnega finančnega uspeha ni, sploh, ker rada preizkušam nove stvari. Tele mone tukaj gor nalagajo tako, da same sebi verjamejo, in ne štejejo prispevka, ki jim ga dajo tašče in mame.

Ne vem tisti, ki pravite, da se splača. Če upoštevam, da je paradižnik zrel šele konec julija, pa da zlepa ne porata, če ga ne pokriješ in zastreš pred dežjem, potem pa svežega lahko uporabljaš kvečjem 3 mesece, za čez zimo pa tistega “speštanga v kozarcih”. Pa melancani sadike, ki se nerade primejo. Brokoli, cvetača in zelje so sploh pesem zase-jih razna golazen iz zemlje požre še preden se primejo in potem jih lahko na novo kupiš. Česen in čebula, kjer je pridelek na m2 površine zelo majhen in ga ena družina, ki se prehranjuje doma kar težko pridela zase za celo leto-mora biti vrt res velik. Čebulna muha še vedno obstaja.

Pa sušna obdobja, ko je treba pridelek prilivati in prilivanje zlepa ne nadomesti naravnih padavin, le omogoča rastlinam “vegetiranje”. Razne toče, ki redno vsako leto tudi večkrat v eni vrtičkarski sezoni uničijo pridelek-solato, ko komaj prileze ven, pa intenzivne vremenske spremembe nenadne ohladitve ne pomagajo ljubiteljskim in poklicnim zelenjavarjem k pridelavi.
V glavnem se tista sveža glavnina zelenjave res lahko prične uporabljat šele julija, razen solate, pa kakšna špinača. ki itak vedno porata, pa peteršilj in začimbe za sproti.
Motovilec-kako ga pa pobirate, takrat ko je zunaj debela snežna odeja.

Po mojem mnenju tisti, ki tulijo kako vse leto uporabljajo zelenjavo z vrta pretiravajo. 3/4 leta čakaš, da kaj zraste in potem “merkaš” na polže, muhe, bolhače in ostalo zajedalce. Moraš imet res dosti časa in skoraj bivat na vrtu. “V bistvu se splača edino tistim, ki jim mame upokojenke vrt rihtajo ali pa zgolj vidijo pri drugih, sami pa za motiko niso nikoli prijeli.”
Še najmanj težav je s krompirjm in špinačo, ki res raste kar sama od sebe. Solate, vsaj te, katerih seme se kupi, zelo pogosto niti ne vzklije in je treba sejat večkrat. Pesa pa če niso tla prava, ne porata tudi v sanjah ne.
Splača se zagotovo ne. Imet moraš veselje in prostor za vrt svoj, pa ogromno časa, pa tudi znanja.
Pa tisiti, ki trdite, da pridelke shranite. Je treba dat marsikaj tudi v skrinjo ali zamrzovalnik, ki pa porablja električni tok, ki tudi nanese nekaj.
Neprofiten hobi pravzaprav.

Ali pa če razmišljam takole. Pri nas ima imamo vrt in na njem precej, precej pridelamo. Imamo znance, ki vrta nimajo več. So ga imeli takega malega nekaj kvadratov. Pa se jim ga ni izplačalo obdelovat. So vso zemljo odstranili in namestili par betonskih okraskov. Razlog:gospa je namreč ugotovila, da pridelava na njenih par kvadratih preveč stane in ji odžira dopust in prosti čas. Ampak zanimivo, da sedaj še vedno vpije in tuli kako je zelenjava draga in kako kmetje služijo na ta račun. Ne dojemam, sama gre pa raje na razkošno potovanje, kjer cena ni ovira in še za nobeno turo ni “pojamrala kolk je draga”, magari bi to stalo 3 ali več tisočakov.

ker mi je vrtiček v zabavo. Pozimi sem kupila na tržnici 50dkg laščana in 30 dkg radiča. Račun je bil čez 8e. Tako da, ker mi je vrtiček v veselje, se mi splača. Nobena zabava ni zastonj, žal.

Naš vrt je velik cca 400 m2, približno 100 m2 ga zadnja leta ogradimo za piščance, na ostalem delu je nekaj cvetja in pa zelenjave.
Kupljena semena pridejo 10-20€ letno, ostalo so domača semena, gnojimo vsako drugo ali tretje leto, ostalo uporabljamo domač kompost.
Tudi suša pri nas načeloma ni problem, imamo domač vodnjak in za zalivanje vrta ne uporabljamo vode iz javnega omrežja.

Preračunavala finančno res nikoli nisem, ali se splača, je pa res, da se pri nas poje veliko zelenjave in da jo lahko pobiramo celo leto… nekaj pa je v sezoni seveda tudi predelamo, zamrznemo…

Jaz imam vrt, ampak je uporaben zgolj poleti. Poleti imam peteršilj, solato, rukolo, paradižnik, jajčevce, paprike, korenje, por in nekaj zelišč. Fižol se ne splača – ker je v trgovini zrnje cenejše. Grah postane bolan, zato ga ne sadim, enako brokoli in cvetača, kar je škoda, ker imam vse to zelo rada. tako, da sem obsojena na kupovanje zelenjave tudi čez poletje…

Imamo tudi njivo krompirja.

in kaj vse pobiraš ta trenutek?

in kaj vse pobiraš ta trenutek?[/quote]

Rdeči radič, štrucar, motovilec, korenček (nekaj ga vsako leto pustim v zemlji), kodrasti in brstični ohrovt

treba je zgodaj začet,pa se splača…Poglej, jaz mam solato, radič celo zimo, zdele mi je že ven prišel česen, posejala sem korenček in čebulo, čez poletje pa vse tja do oktobra,novembra bomo imeli svojo zelenjavo iz svojega vrta. Splača se,brez skrbi.Vsaj veš kaj ješ. To je pa tudi dobra popotnica za naprej.
Sicer pridelujem ekološko,brez pesticidov, s pomočjo izdelkov iz narave.

No, končno se je oglasila ena, ki se tudi v resnici spozna na vrtičkanje. Vse ostale prej pišejo na pamet. Tudi sama pridelujem zelenjavo na vrtu, vendar imam precej stroškov s tem. Da ne govorim o porabljenem času. Vendar imam veselje in vsaj vem, kaj jem. Pridelam veliko, kljub temu pa moram del zelenjave tudi kupiti.

Seveda, ampak si morala kupiti rastlinjak ali plastenjak, ki ni zastonj.

Marsikatera stvar se ne splača pa jo vseeno počnemo. Kljub vsemu ni lepšega občutka ko se poleti zbudiš narežeš suho salamo, potem greš pa še na vrt po papirko, čebulo in še kaj. Gre se za neko lastno veselje pa še zdravo je povrhu.

Ne vem, no, tisti, ki trdite, da se ne splača, cene zelenjave v trgovinah so abnormalne. Zdajle staneta dve kili krompirja v Mercatorju 4 evre!!! Pa ni bio. Paradižnik bo 2 evra kila, pa ne bo slovenski. Kitajski fižol 2 evra, glava zelena solate evro … Mi v trgovini pustimo ohoho denarja, ker nimamo vrta.
Ima pa vrt moja mama in shaja z majhno penzijo, pa še prišpara kaj. Ker hodi v trgovino samo po najnujnejše, večino pa pridela doma. Ne mi govorit, da ni računice, no.
Seveda je ni za tiste, ki zelenjave sploh ne jedo.

Računica seveda je, ni pa to da boš nekaj zaslužil na tem. Ampak ni ga čez domačo pridelavo.

Računice ni za tiste, ki so leni in mislijo, da vse naredijo s tem, da vržejo semena v zemljo.
V prvi vrsti moraš imet rad zemljo in rastline in spoštovat mati naravo.
Vrtičkarstvo je krasen vsestranski hobi, moraš se aktivno ukvarjat s tem, tako miselno kot fizično, na koncu pa imaš zelenjavo za celo leto – tudi na ne prav velikem prostoru.
In na domačem vrtu pridelana zelenjava se ne da primerjat s tisto plastično in poceni v naših trgovskih centrih. A sploh veste, če je res bio in eko in domača??
Vrtiček torej daje:
– redno gibanje
– treniranje možganov
– okusno domačo, predvsem pa zdravo zelenjavo
– ozimnico

torej vse za zdrav način življenja!

jaz sem naredila “rastlinjak sama. Iz oken ki so jih sosedje menjavali pred nekaj leti in opeke,ki jim je ostala ob podiranju stare štale…IN Sedaj uživam ob pogledu na moje rastlinice,ki lepo napredujejo. Z zalivanjem nimam stroškov-ob parceli teče potok in iz njega zalivam jaz,pa še pol vasi… Meni se vrt izplača,koliko dela pa vložiš,ne smeš računati.
ne škropim,polže in koloradske hrošče pobiramo,gnojimo pa,vsako drugo leto s hlevskim gnojem.
poleg vrta imamo še jablane in hruške,otroci se najbolj veselijo jagod in majskih češenj. V kotu raste star oreh in nekaj sliv,ribez in maline mamo tudi…Ja,je prednost če ne živiš v mestu-tudi nekaj brajd mo uspeli stlačiti na parcelo in je luštno pobirati kar vzgojiš.
Edini strošek mi je bil nakup mreže proti toči,vendar jo uporabljamo četrto leto in se je vložek že povrnil. Lepo je obdelovati kos zemlje in uživati ko ješ svoje pridelke… 🙂