Z zdaj že bivšim možem sva se pred malo več kot enim letom ločila, ker se je odselil k ljubici. Jaz pa si ponovno želim spoznati nekoga, problem pa je (ali pa pač samo omejitev v moji glavi), ker imam 4 otroke, stari so 13, 11, 4 in 2 leti. Zdi se mi, da kogarkoli spoznam in mu povem za otroke, se kar ustraši, direktno nič ne reče, ampak mu ni več do stikov. Ali je to za moške res tako grozno, da sem mamica štirim otrokom? Lepo se vam zahvaljujem za vaša mnenja.

…pa sem ga dobila.Ni se ustrašil.Sva že 10 let skupaj….

Jaz sem nazadnje hodil z mamico 4.otrok, in bi še, če bi se do njih, v prvi vrsti pa predvsem do sebe, normalno obnašala.

Ne vem… To je lahko v tvoji fazi iskanja celo prednost…

menim pa, da je resnični problem povsem nekje drugje…

Sem sicer ženska, ampak mislim, da zna biti res težka. Sori, ampak jaz se ne bi šla vezati z nekom, ki je odgovoren za dva najstnika in dva mala otroka. Ni šans. Kje bi v vsej tej postavitvi bilo moje mesto, si sploh ne predstavljam.

Ja
Če imaš 4 otroke potem se posveti otrokom, zakaj si jih pa naštepala, prej bi mislila, za sex boš pa že dobila enega tu enega tam, za resno zvezo pa mislim, da nimaš šans. Se mi kar smilijo otroci, pa tudi ti posvoje. Sama tudi pri enem otroku in razpadli zvezi nebi več tišala v novo zvezo.

Naj povem, da se otrokom zelo posvetim, nič jim ne manjka. Tudi finančno oba z bivšim skrbiva zanje, jaz hodim tudi v službo. Otroke sem “naštepala” preprosto zato, ker imam rada otroke. Bivši pa je na delovnem mestu spoznal eno mlado punco in se brezglavo zaljubil vanjo. Kako naj bi to jaz vnaprej vedela? Napisala sem samo, da sem zdaj po malo več kot enem letu nekako pripravljena vstopiti v novo vezo, prej po vsem tem, kar se mi je zgodilo enostavno nisem bila. Zdaj pa grem kakšen vikend tudi ven s prijateljicami (vsak drugi vikend so otroci pri bivšem), samo se mi zdi, da se vsak moški kar ustraši dejstva, da imam že 4 otroke, zato se bojim, da je sploh nemogoče, da najdem še koga. Pa nisem obupana drugače. Samo do sexa brez obveznosti mi pa ni.

Kar pozabi na to. Še samske tvojih let jih iščejo z lučjo pri belem dnevu. Nihče ne bo živel tujih otrok in imel eno tečno partnerko. Zakaj pa bi?

Smem vprašati, po čem sklepaš, da sem tečna? Kako lahko sodiš o meni, saj me niti ne poznaš.

Pregovori na splošno držijo.

Mojemu očetu, ki je zdaj 87+, je bila (oz. mu je) družina in otroci svetinja. Vedno je imel zelo rad otroke, še vsem otrokom sorodnikov je dajal denar, tudi če so ga starši teh otrok izkoriščali, in moj oče je nadvse cenil ženske, ki so rodile in bile mame. In če takšen tip moškega kot je moj oče postane vdovec v mlajših letih, bi imela pri takšnem veliko večje šanse kot tiste brez otrok.

Tako da boš gotovo našla pravega, ti so res bolj maloštevilni, bo pa to zato kvaliteten moški, ne bo pa to povprečni moški, ki se boji obveznosti in misli samo na svoje udobje. Seveda pa previdno, kandidata prej temeljito spoznaj in imejta resne pogovore, predenj ga prestaviš otrokom.

Danes je ogromno očetov ki so jim bivše partnerke s pomočjo feminiziranih tozadevnih uradov zakonito uspele čustveno inoktrinirati in odtujiti otroke. Tak moški in oče ima v sebi energijo, ki pa brezplodno ugaša med hojo od poncija do pilata v iskanju pravice…
In tak bi bil za njo.

Se pa strinjam, da je zakonska dolžnost preživljati tuje otroke velik problem. Zaenkrat avtorice iz njenega pisanja ne doživlam tečne, če že, bolj mi diši po provokaciji in osebnostni nezrelosti.

Avtorica, jaz sem prepričana, da imaš možnosti. Samo ne dvomi v to, pa boš srečala primernega človeka zase (in za svoje otroke).
Jaz sem prepričana, da si v redu oseba, zato držim pesti zate 🙂

Še kako se strinjam s tem, da se kvaliteten moški ne boji obveznosti in mu morebitni otroci niso v tako breme. Lepo, da obstajajo tudi taki, ki na ženske z otroci znajo gledati pozitivno.

Iskrena hvala! Naj še napišem, da novega partnerja ne iščem za vsako ceno, le splet okoliščin z enim moškim, ki sem ga pred kratkim spoznala, mi je dal misliti, da imam vsekakor manj možnosti za kakšno resno zvezo kot pa če bi bila še brez otrok. Stara pa sem 36 let.

Znamenje resnične ljubezni do nekoga ali nečesa je brezpogojnost in preobilnost,obljuba in obveza,ogenj in strast.Njeno nasprotje je drugorazredni človek,ki ni ne vroč in ne mrzel,zmeren povprečnež.Nevreden usmiljenja in odrešenja,brez soli.
Ne sekiraj se, tudi tebe čaka sreča.

Prvo mi je višja matematika, kako se ločijo ljudje, ki imajo 4 otroke skupaj. Drugo pa, za mene misija nemogoče, da bi kaj več kot sex imel z žensko, ki ima 4 otorke. Šanse so pa vedno, to se nimaš kej spraševat, vedno se najdejo tipi, ki sprejmejo žensko pa, če ima še več otrok kot ti. Iskreno mislim, da imaš več šans kot tista, ki je v tvojih letih brez otrok, ker več ali manj njim niti ni do tipov, so same seb dovolj, take ko ti si ti, z vami se, da lepo živet, samo vseeno 4 otroke…. men to nebi šlo skup. Pa srečno, najlepš pri ženski je, ko si iskreno želi tipa.

Zakaj pa ne, za vsakega se najde kdo. Samo ne forsiraj zadeve, saj se bo nasel pravi brez skrbi 🙂 Ne obupat pa tudi ti selekcijo naredi (saj ves tudi ce kdo “sprejme” 4 otroke se ne pomeni da mores tudi ti njega). Pocasi se dalec pride pravijo, otroci niso ovira ce je partner pravi in ima poslihtano v glavi.

Prepričana sem, da bo več žensk reklo ne kot moških. Ker ženske bolje vemo, kakšna odgovornost je otrok. Imam enega pastorka. Ta vikend sem zapravila zato, da sem ga učila matematiko, ker je spet fasal cvek. Nič kofetkanja s prijateljicami, izletov na hribe, šopinga, ampak za knjigami z njim Z veseljem, mu rada pomagam, ga imam rada. On je en, to so pa štirje otroci. Ki ne bodo prihajali samo med vikendom, cel teden bodo tam. Popoldnevi bodo njihovi. Ne samo mama, tudi očim bo moral narediti svoj del. Če je ljubezen velika, to ni problem. Če ne bo dovolj velika, bo vsak odšel. Seveda imaš možnost, ampak moraš res nekoga z velikim srcem srečati.

Zelo lepo napisano, ter predvsem realno. Ne morem se pa strinjati, da ženske bolje veste kakšna odgovornost je otrok.
Bi te pa prosil, da še enkrat dobro prebereš avtorico, ker meni nekaj nikakor ne gre skupaj. Me prav zanima, če boš našla feler kjer meni gori rdeča luč.

V življenju moraš vsakemu privoščiti srečo,saj se ti s tem zelo oplemeniti tvoje srce.Nesmeš nikogar sovražiti,ker to bistveno uničuje svojo dušo.Na tej zemlji smo vsi isti , nihče ni več in ne manj.Vsi smo le božji otroci.Vsako dobro dejanje in misel te dela v boljšega človeka .Ko pa najdeš mir v sebi privabiš tisto kar si najbolj želiš.Tudi vsako trpljenje,prepreke se enkrat konča,nato pa pride luč svetlobe.
Čistost v sebi pa je nekaj neprecenljivega,kot božji zaklad.
Vem, da še obstajajo srčni ljudje,ki enako čutijo,mislijo,hrepenijo.
Popolnoma vsak si zasluži, da je srečen.Tudi ti boš.

Zelo lepo napisano, ter predvsem realno. Ne morem se pa strinjati, da ženske bolje veste kakšna odgovornost je otrok.
Bi te pa prosil, da še enkrat dobro prebereš avtorico, ker meni nekaj nikakor ne gre skupaj. Me prav zanima, če boš našla feler kjer meni gori rdeča luč.[/quote]

Ne vem, kje vidiš težavo v njenem pisanju, gotovo na to kot moški drugače gledaš. Kar pa se odgovornosti tiče, so moški popolnoma neodgovorni in so moški zelo odgovorni, bolj od žensk. V povprečju bi pa rekla, da vseeno več obveznosti pade na žensko. Nekatere to tudi hočejo, pri drugih se zgodi, ker enostavno se.

V vsakem primeru je problem, če ženska namesto partnerja išče očeta /očima otrokom. Čeprav ja, mora, ko se odloča, gledati tudi na otroke, mora. Ampak iskati mora pa partnerja.

Hvala, nevede si omenila…:

1. Otroke sem “naštepala” preprosto zato, ker imam rada otroke. Meni je skoraj logično da si je oče drugo našel… Ker meni ta izjava deluje skrajno egositično, in me napeljuje na misel da ga je le izkoristila za žrebca.

2.sva se pred malo več kot enim letom ločila, Mati ki ima 4 otroke, in res dostojno skrbi zanje, (pazi, poleg službe) bi po enoletnem samskem življenju z njimi, vsako minuto izkoristila da si odpočije ali pospravi, popravi…. Kje je šele predelava čustev iz 10+ letne partnerske zveze…

3.stari so 13, 11, 4 in 2 leti. Ako je imela prvega pri 23, dvomim da ima službo da si lahko privošči varuško in gospodinjo, ali pa živi na tuj račun (starši,…)

Sam v reali zelo dobro poznam 2 materi, 1 pa sem dobro poznal, z 4. otroki. Od prvih dveh poznam tudi otroke, in se kar (precej) družim z njimi. Tako da avtorica meni ne bo na tak način prodala zgodbe…
Ali naklada, ali pa je popolnoma neodgovorna mati.

A bi se lahko strinjala?

Zelo lepo napisano, ter predvsem realno. Ne morem se pa strinjati, da ženske bolje veste kakšna odgovornost je otrok.
Bi te pa prosil, da še enkrat dobro prebereš avtorico, ker meni nekaj nikakor ne gre skupaj. Me prav zanima, če boš našla feler kjer meni gori rdeča luč.[/quote]

Ne vem, kje vidiš težavo v njenem pisanju, gotovo na to kot moški drugače gledaš. Kar pa se odgovornosti tiče, so moški popolnoma neodgovorni in so moški zelo odgovorni, bolj od žensk. V povprečju bi pa rekla, da vseeno več obveznosti pade na žensko. Nekatere to tudi hočejo, pri drugih se zgodi, ker enostavno se.

V vsakem primeru je problem, če ženska namesto partnerja išče očeta /očima otrokom. Čeprav ja, mora, ko se odloča, gledati tudi na otroke, mora. Ampak iskati mora pa partnerja.[/quote]

Ne vem, kaj je zmotilo brklca, ampak mene vsekakor zelo bode v oči, da se je ločila pred malo več kot enim letom, najmlajši otrok pa je star dve leti. Torej se je ločila, ko je imela nekajmesečnega dojenčka. Toliko o tem, koliko ženska ve, kakšna odgovornost je otrok.

možnosti imaš samo 5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}.

No, jaz imam samo dva otroka in ob ločitvi sta bila oba že v šoli, da sem se čustveno pozdravila po ločitvi, sem pa rabila kar nekaj let. Še po eni počitniški zvezi v času študija sem rabila skoraj celo leto, da sem tipa prebolela, pa bi potem lahko cel zakon predelala tako hitro? Meni se zdi popolnoma nemogoče.
Ko sem potem končno spoznala resnega partnerja, je minilo šest let, pa še to je bilo strašno naporno, ker mama, ki sama skrbi za otroke, enostavno nima groznih viškov časa, razen vsak drugi vikend. Pred tem sem hodila na randije, ampak nekako ni šlo dlje od tega.
Moj partner je moral biti zelo potrpežljiv in hrabro prenesti, da je bil večinoma v drugem planu. S tem, da imaš ti najslabšo možno kombinacijo na svetu, dva najstnika in dva malčka. Okej, hujše bi bilo, če bi imela par mesecev stara dvojčka. Novega partnerja pa tudi ne moreš po parih mesecih že vključiti v družinsko življenje, vsaj meni se to nekako ne zdi zdrava varianta.

Kakorkoli že, glede na to, da me noben tip ni zavrnil zaradi otrok (in domačih živali, ker imamo doma pravi živalski vrt, he he), bi rekla, da otroci niso ovira. Za tiste, ki žensko resno jemljejo, že ne. Ampak vsak okvirno priseben moški, sploh če je dal tudi sam ločitev skozi, ve, da po enem letu še nisi pripravljena za korak naprej, sploh pa ne dve leti po porodu. Marsikatera mama takrat še doji … pa bi iskala novega partnerja?

Hiti počasi. Otroci ne bodo ovira, ko v tvoji glavi ne bo več ovir. Pa izogibaj se ločencem z otroki, ki nimajo vsaj skupnega skrbništva. Pri njih bodi še ekstra super previdna.

ma, sploh ni šans… odkar sem se ločil takim ljubezen samo prodajam….