
Sem že skoraj oddala zapis v "februarja beremo", pa ugotovila, da smo že krepko v marcu.
Torej:
Kosmač: Balada o trobenti in oblaku
Počasi se začenjam spraševati, kaj so pravzaprav počeli z nami v srednji šoli, da so mi slovenske pisatelje kar počez priskutili?! Skoraj dvajset let sem se jim bolj ali manj izogibala, sedaj pa me skoraj vsaka knjiga, ki jo vzamem v roke, prijetno preseneti. Mogoče zato, ker sem precej bolj zrela kot v najstniških letih? Ker so teme takšne, da se pri petnajstih, šestnajstih enostavno ne moreš vživeti v knjigo oziroma njene junake?
V glavnem, super knjiga, pa ne samo zgodba, ampak tudi jezik. Mogoče bi jo morala počasneje brati, da bi lahko res uživala v vseh finesah, ampak me je "vlekla" do konca. Temnikarjev del zgodbe sem sicer poznala, zato pa me je toliko bolj pretresel drugi, "resnični" del. Parkrat sem morala požreti debel cmoj, na koncu sem se zjokala.
Pa tista prispodoba o cerkvicah na gričih, ki so kot "nabrekle bradavice na polnih prsih" bo ostala zasidrana v spominu kar nekaj časa
Torej:
Kosmač: Balada o trobenti in oblaku
Počasi se začenjam spraševati, kaj so pravzaprav počeli z nami v srednji šoli, da so mi slovenske pisatelje kar počez priskutili?! Skoraj dvajset let sem se jim bolj ali manj izogibala, sedaj pa me skoraj vsaka knjiga, ki jo vzamem v roke, prijetno preseneti. Mogoče zato, ker sem precej bolj zrela kot v najstniških letih? Ker so teme takšne, da se pri petnajstih, šestnajstih enostavno ne moreš vživeti v knjigo oziroma njene junake?
V glavnem, super knjiga, pa ne samo zgodba, ampak tudi jezik. Mogoče bi jo morala počasneje brati, da bi lahko res uživala v vseh finesah, ampak me je "vlekla" do konca. Temnikarjev del zgodbe sem sicer poznala, zato pa me je toliko bolj pretresel drugi, "resnični" del. Parkrat sem morala požreti debel cmoj, na koncu sem se zjokala.
Pa tista prispodoba o cerkvicah na gričih, ki so kot "nabrekle bradavice na polnih prsih" bo ostala zasidrana v spominu kar nekaj časa
