Rada bi vedela, ali je tukaj kakšna ženska, ki ima oziroma je imela partnerja, ki ima mejno osebnostno motnjo. Z mojim partnerjem sva skupaj nekaj več kot eno leto. Najina zveza je bila kot v pravljici, še zelo hitro sem zanosila in pred nekaj dnevi rodila. Problem je, da se partner za otroka skoraj ne zmeni, komaj mu je namenil kakšen pogled, njegovo življenje je še vedno tako kot je bilo pred rojstvom otroka, prilagodil se ni popolnoma nič. Otroka kot da ga ni. Pa je bil zelo vesel nosečnosti, ves čas je objavljal najine slike na facebooku, mi izkazoval ljubezen tako ali drugače… vendar sem med nosečnostjo doživela nekaj prepirov, ki sem jim bila priča. Prepiral se je z vsemi po vrsti, in bil pri tem zelo grob, vzkipljiv, prepričana sem bila, da se bo še fizično spravil na koga, čeprav za to ni bilo nobenega pravega razloga, vse bi se dalo rešiti po mirni poti. Pozneje mi je njegova mama povedala, da se je zdravil zaradi mejne osebnostne motnje. Te bolezni do sedaj nisem poznala, zato sem o njej brala in videla, da ima res nekaj značilnosti – če se npr. kaj prepirava, vedno naredi tako, da se počutim sama krivo za to. Ampak sedaj mi je bolj pomembno to – zakaj moj partner ignorira najinega otroka??? Z mano je še vedno ljubeč in vse, ampak če se hočem o tem pogovorit, se začne obnašat kot trmast otrok in z njim pogovor ni mogoč.

Kako so se vaši partnerji z MOM obnašali, ko se jim je rodil otrok???

Poglej si kakšen intervju z Vesno Vuk Godina ona pravi da je večina moških v Sloveniji več kot 70{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} mislim da je rekla da so čustveno nezreli in ti si na takega nabasala. Mogoče če ne bi tako hitro naredila otroka bi bila sedaj že narazen. Si ne predstavljam kakšen moški mora to biti da se ne zanima za otroka. Tvoj tip nima nobenega MOM-a tvoj tip je navaden manipulator, nezrel odnosa. Škoda časa za takega človeka…odjebi in si najdi boljšega!

Ker ti nihče ne odgovori…. Poišči eno staro temo, kako leto nazaj je ena pisala o mom. vtipkaj v iskalnik.

Žal je veliko moških, ki se ne sremenijo po rojstvu otroka. Moj nima MOM, pa med prepirom vedno obrne tako, da sem jaz na koncu kriva. Oziroma vsaj hoče to doseči. O MOM pa ne vem nič in ti tukaj ne znam pomagati. Predvsem pa kot pri vsaki bolezni z veliko pameti. Pri vsakemu človeku se bolezni različno manifestirajo. Edino vidva s partnerjem lahko rešita probleme, zato se pogovori z njim.

Imaš poseben forum o tej motnji.

http://med.over.net/forum5/list.php?465

Sicer se je tvoja tašča malo čudno izrazila in resno dvomim, da se je “zdravil” zaradi tega, ker te motnje ni možno “pozdraviti”, sploh pa se ne da nič pomagati v nekem kratkem času. Tudi to, kar si opisala, ni ravno mom. Ampak vseeno, poglej si forum in preveri, ali je to to.

Okej, no! Če ga en rad cuka, je zabredel globoko v bolezen. Če je mulc neobvladljiv, ima motnjo pozornosti. Če je človek pi*da, ima pa mom? Ojoj, po novem se vse opravičuje z boleznijo. Kje je osebna odgovornost? Saj je ne rabimo več, če je pa kar vse po vrsti bolezen.

nasveti monovk so povsem neuporabni. pojdi na forum mom, tam so strokovnjaki za to. upam samo, da nisi pred enim letom spraševala tle gor, kako hitro iti v vezo ali bila celo ena od tistih, ki zagovarjajo, da človeka spoznaš v 14 dneh. pravljic ni.

Sedaj sem govorila s taščo in povedala je, da sem napačno razumela – zdravil naj bi se za depresijo, ampak ima tudi MOM. Ko sem šla brat, kaj MOM dejansko je, sem se našla v tem:

A je odnos z vašim bližnjim poln preobratov, nihanj iz ene skrajnosti v drugo? Se bojite nenadnih izbruhov jeze, neracionalnega obtoževanja, čustvenega izsiljevanja ali podobnih dejanj, s katerimi vas poskuša bližnji prisiliti, da počnete to, kar od vas zahteva ali pričakuje? Ste krivi za vse, kar gre v odnosu narobe in se počutite pretirano odgovorni zanj ali zanjo? Če ste kaj od tega že doživeli, potem obstaja možnost, da ima vaš bližnji mejno osebnostno motnjo.

Ugotavljam tudi, da gre v zvezi dosti tako, da jaz popustim, ker on nekaj želi in se temu noče odpovedati. Skrbi me bolj nasilje – ampak zaenkrat proti meni ni bil nasilen, naj bi pa bil nasilen do bivših partneric – ampak tašča mi več o tem ni hotela povedati. Ampak po drugi strani sem mogoče le preveč občutljiva ker sem ravno po porodu in vse vidim črno.

A se ne bi raje ukvarjala s svojimi težavami, ne njegovimi? Ena od njih je recimo ta, da si zanosila z nasilnežem. Mogoče bi poskušala rešiti najprej tole? Ali mogoče razmišljaš, kako dedca, ki se mu ne zdi, da je kaj narobe z njegovim obnašanjem, še manj ga bo pa spremenil, spremeniti. V dobro nedolžnega otroka, recimo.

In zakaj se ga bojiš, če kao ni bil nasilen?

Sedaj v teh časih je vse bolezen in če tak človek naredi kako traparijo je takoj bolan
in se ga upošteva kot drugačnega se pravi mu ni potrebno odgovarjati in še nasprej dela
pizdrajije.Tudi za ivana zidarja so se spomnili neko novo bolezen o spremenjenih možganih;-)
V teh časih če imaš denar ni problema “bomo prav zate naredili novo bbolezen”in boš oproščen
ali te bomo dali na zdravljenje in ne v arest.Ja to je slovenija dame in gospodje;-)

mene bolj to skrbi….

po rojstvu se obrnejo eni na boljš,zveza se okrepi…ce je bila pa že prej majava-jo pa vse še bolj zamaje. Mogoče se obnaša egoistično zato ker mu je preveč pomp okoli otroka,mogoče si preveč okupirana samo z njim-sončece sveta ipd…

Katera mama pa ni okupirana z otrokom, ko se rodi? Vse!

Zato takrat rabimo pomoč me, ne pa da se posebej še ukvarjamo s partnerjem.

To je čas, ko bi se morala vsaka mama posvetiti otroku, partner pa obema.

Samo, kaj, ko z večina partnerji ni takrat nič od nič.Sem rekla z večina.Še zdaleč niso vsi taki.

Veliko jih je.Namesto, da bi bili v pomoč, so samo v napoto.

No, upam, da se je stanje v zadnjih letih kaj spremenilo.Kajti tudi jaz imam čudne spomine na čase, ko so se rodili moji otročki.

Da sem na porodniški zato cel dan, da sem zato 24 ur plačana, da ga negujem in take primitivne.

O.K.- saj je res po eni strani, po drugi strani pa človek takega tipa ne rabi ob sebi.

Jaz sem se z mojim bivšim razšla, ker mi ni bil v nobeno pomoč.

Otroci so zrasli in so pridni, jaz pa srečna z drugim.

Avtorica, če ima mom ali ne, problem je v tem ker si nezadovoljna, in izključno na tebi je, kaj boš naredila.

Drgač pa moje osebno mnenje: V zvezi mamin sinček (pezde po moje) in trapa-butara.
Po tanovem se reče oče z MOM in mati z PPD, oba pa nezrela in neodgovorna.
Zadnji odstavek probaj vzet bolj hudomušno.

jaz nebi tolk analizirala njega, če bi…….., se bi poglobila najprej vase,,,,,tudi ti si neverjetno občutljiva in zahtevna in iščeš na njemu napake.
V tem času po porodu je normalno, da potrebuješ več pozornosti, si bolj občutljiva, ampak ne more se zdaj svet vrteti samo okrog tebe in otroka. Z novim članom, če ženska to še potencira, se počuti marsikateri moški odrinjenega in tvoj te zaenkrat še kar dobro prenaša. Malce potrpi in ne rini v njega….posebno ne z očitki, da se ne zmeni za otroka….boš videla čez par mesecev, ko se bo otrok začel oglašati, odzivati….se zna zgodit, da postaneta s tvojim prava zaveznika…poznam kar nekaj takih primerov, ko se je oče otroka iz nekako hladnega prelevil v izjemno ljubečega in čustvenega očeta. In tudi ti se boš okrepila, poskušaj se zamotiti še s čim drugim, ne le z otrokom in najdi čas le za vaju s partnerjem. Bližina v dvoje dela čudeže, in takrat pozornost nameni samo vama dvema s partnerjem.

In, kako da zdaj rineš v “taščo” s svojimi vprašanji, glej kako bi izgledalo, da bi tvoj iskal odgovore s svojimi vprašanji pri tvojih, prepričana sem, da mu marsikaj pri tebi tudi ne odgovarja pa se spopada s teboj sam. Odnos dveh je stvar dveh in ne ostalih sorodnikov, poskušajta se zmenit vidva, korak za korakom……se daleč pride, važna je prva pa druga stopnica itd.

Zmogla boš, rešuj svoje nezadovoljstvo s tem, da počni še kaj drugega in ne oprezaj stalno za svojim in njegovimi reakcijami zdaj na to, zdaj na ono…..veseli se vsakega trenutka, ki ga namenita eden drugemu, če pa kdaj zagrmi med vama vedi, da nikoli ni samo eden krivec in moški po večini ne marajo, da rineš vanje s stalnimi analizami tega in onega. Ja kje pa je vse oh in sploh?

Lepo se imej v tem lepem vetrovnem dnevu, kjerkoli že boš in čim manj drezaj v partnerja, praznino si zapolni s prijateljicami, pa ne s klepetom o tvojem, morda s čim drugim. In v bran svojemu, ga kdaj pa kdaj pohvali tudi pred taščo, pa ne da se je poboljšal ali da se stvari spreminjajo, morda le, da ti veliko pomeni, da se imata rada, da imata čudovitega otročička, da se veseliš poletja, ko boste šli na daljša potepanja…..

PROSIM, pojdi proč od njega! Še posebej če imaš to informacijo, da je bil nasilen do bivših partneric. Nasilje se začne kasneje, ko te bo že popolnoma zmlel v svoj MOM sistem. Ta bolezen se slabša z leti in tem ni pomoči. Moj bivši se je zdravil 4 mesece, pa ni nič pomagalo, niti tablete ga ne umirijo. Je zelo nepredvidljiv, enkrat sladek, drugič hudoben, da si mislit ne moreš! Ti ljudje se ne spremenijo.
Mene je spravil ob vse, še skoraj ob življenje, ker sem mu vedno znova in znova nasedala. Še ekrat – POJDI PROČ!

Mejna osebnostna motnja za telebane in Ne stopajte več po prstih. Zaščiti otroka! Srečno!

Moj kolega ima ženo z MOM. Poznam oba, zelo dobro in lahko ti samo rečem, da je to zelo hudo motnja. Ona ima kombinacijo prvega in drugega. Zelo težko shaja z njo, če bi to vedel, bi šel stran. Ampak je mislil, da bo bolje, pa je vedno samo še slabše. Po otrocih se je stanje dratično poslabšalo. Rešitve ni, tablete nekoliko umirijo, pozdravijo pa ne.

MOM ima ogromno žensk,pa prosim ne brisat,imam prijatelje ki delajo na psiahiatriji in je vedno več tega.najhuje je,ko lažejo da je moški tisti!