Zakaj se nam vsiljuje, da “moraš” biti srečen, da moraš biti nasmejan. Meni bolj paše resnost, se boljše počutim, kot pa neko smehljanje v tri dni..

Saj si lahko srečen in resen.

Zato, da v drugih ne vzbujaš slabih občutkov.
Preveč nam je pomembna le neka embalaža in maska….

ne vem
jaz nisem

Poglej Mavričnega viteza,kter se nikoli ne smeje in skozi paranoji,Srečni ljudje so pa nasmejani,nagonsko in ne zaradi embalaže Robi

zakaj bi se smejal, če se nimam za kaj

Ne vem kje pobiraš, da “MORAŠ” biti tak/a.
Meni ni treba, mi je pa všeč biti dobre volje oz. če se dobro počutim.

Nihče nima pravice da me uči, kako bom srečen. Immanuel KANT

Kdor o sreči samo sanja, naj se nikar ne čudi, če jo bo prespal. Ernst
DEUTSCH

Skrivnost sreče je v tem, da pričakuješ mnogo od sebe, pa malo od drugih.
GUINON

Moškega osreči mnogo stvari, ženo samo ljubezen. SCHLEICH

Sreča je samo ljubezen in samo ljubezen je sreča. CHAMISSO

Bolje je naleteti na srečnega moža in ženo kot na bankovec za pet funtov.
STEVENSON

Da bi bili srečni do določene meje, moramo tudi trpeti do določene meje. E.
A. POE

Nikoli ne bo resnično srečen tisti, ki ni bil nikoli nesrečen. GRAF

vsak po svoje

meni bi se zmešalo, če bi se smeškala kot tisti voditelj športa na poptv

:))) lp

To se ti zdi zaradi reklam, ker prodajajo srečo.

Meni se pa vsi čudijo, kako sem lahko vedno nasmejana, zgovorna,….
Še marsikatero “kislo kumaro” na cesti pozdravim z nasmehom in verjemi, vsak mi vrne nasmeh.

Mene v slabo voljo ne more spraviti nihče. Kakor komu paše.

Kdo pa tebi VSILJUJE, da se moraš smejati? Nihče!!!

Zadovoljen in vesel si, ko prejemaš ljubezen, jo tudi sam oddajaš in telo se počuti ugodno, vse se kaže na obrazu, ki “cveti”. Tisti ki živimo v srečnih odnosih smo tudi bolj zdravi-
Je pa res, da bi bila ob smrti ali varanju presneto resna. Kar v tri dni se pač ne smejiš.

Nikjer ne piše, da se je treba ves čas bebavo smehljati. Ampak če ne delaš ravno kot pogrebec, je pa že v redu, če se tu in tam nasmehneš ali celo na glas zasmejiš.

Sploh se ni treba smejat. Ti kar še naprej hodi naokoli namrgodena, če te to osrečuje.

Če pogledam sebe, sem se že od malega rada družila z veselimi ljudmi in še danes imam lepe spomine na tiste, ki so mi bili družabniki v smehu. Če se je katera od sester začela smejati ob prebranem, sva ostali dve vedno hoteli slišati odlomek, ki jo je spravil v dobro voljo. Na eni od obletnic mature mi je sošolec dejal, da se smejem še vedno tako, kot sem se nekoč in to izjavo jemljem za enega lepših komplimentov, ki so mi bili kdaj izrečeni.

Če srečam ljudi, ki so resni in zadržani, mi je neizmerno fino, če jih uspem ‘odtajati’ do te mere, da se nasmejejo. Takrat obraz, predvsem pa oči zažarijo v drugi luči. Naveže se drugačen stik in takrat se mi zazdi, da se ‘pobožata’ tudi duši…

Kdo in kje ti to vsiljuje?