Živim nasproti urejenega parka izven središča mesta, vsak dan se sprehajamo v njem in ob njem, so tudi klopice, ampak razmišljam, kaj če bi poleti prinesla ležalnik in se butnila pod drevo?
Danes je tak čas, da nimaš časa za neke sprostitve, a jo potrebuješ. Meni bi bilo najbolj enostavno, če bi si lahko za tiste pol urice prostega časa parkirala ležalnik v parku pod drevo in malce uživala in dihala.
Ne vem pa, a je to prepovedano ali samo neprimerno in čudaško? Čudaštvo me ne skrbi, ne bi pa, da me kdo preganja.

če te je strah ti lahko družbo pridem delat. Obljubim, da se ne bova ozirala na mimoidoče 🙂

Nismo več v komunistični diktaturi in strahovladi, da bodo taki izpadi dovoljeni in tolerirani. V demokratični svobodi motiš javni red in mir, za kar je zagrožena denarna kazen. Če nimaš denarja, sledi uklonilni zapor.

Morda zraven sezidaš še betonski roštilj in iz stare pločevine ter salonitk postaviš zasilno barakico?

Jaz pa ne vidim niti enega razloga zakaj bi bilo ležanje pod drevesom v parku sporno. Če lahko pogrneš dekico in na njej poležavaš, pa tudi ni kaj dosti drugače, če se vležeš na svoj ležalnik.

Za drugače misleče: Naj mi prosi kdo razloži, zakaj to ne bi bilo v redu oz. s čim se tu moti javni red in mir.

V Nemčiji imajo v parkih posebne površina za takšne stvari (Liegewise ali tako nekako, travnik za poležavanje pač). Je pa dobro vprašanje, kako je s tem pri nas.

No, tu in tam vidim tudi v Tivoliju kakega pogumneža, ki razgrne dekico.
V Nemčiji ob lepem vremenu vidiš v parku precej ljudi ležati na travi, res večinoma mladi, ampak očitno se je tudi k njim prenesla ameriška navada.
Ne vidim razloga, zakaj bi bilo pri nas prepovedano, vem pa ne.

Ravno v socializmu so bili parki samo za gledat in hodit izključno samo po stezah, ker so bile povsod table “ne hodi po travi” in nam je kar ostalo nekje v podzavesti, da je hoja po travi lahko kazniva s smrtjo in še danes imamo slab občutek, če stopimo s steze na travo.
Zanimivo, v Ukrajini, kjer je vladal železni komunizem, pa je hoja po travi z bosimi stopali čisto običajna stvar in navada, pravijo, da tako skozi podplate vsrkajo energijo narave ali nekaj v tem stilu, ne vem, če sem prav dobro razumela, ker bolj slabo govorim ukrajinsko.

Ravno v socializmu so bili parki samo za gledat in hodit izključno samo po stezah, ker so bile povsod table “ne hodi po travi” in nam je kar ostalo nekje v podzavesti, da je hoja po travi lahko kazniva s smrtjo in še danes imamo slab občutek, če stopimo s steze na travo.
Zanimivo, v Ukrajini, kjer je vladal železni komunizem, pa je hoja po travi z bosimi stopali čisto običajna stvar in navada, pravijo, da tako skozi podplate vsrkajo energijo narave ali nekaj v tem stilu, ne vem, če sem prav dobro razumela, ker bolj slabo govorim ukrajinsko.[/quote]ž

Točno tako. Pri nas je bila hoja po travi tabu, prepovedana, dočim sem že pred 30 leti v parkih Londona videla napise “prosimo, hodite po travi”.
Hec je ta, da se tam še sedaj z velikim veseljem uležem na trato in pojem malico, pri nas pa…. samo čakam da me bo kdo povprašal po zdravju. Ker pri nas se sedi samo na klopcah…..
Na srečo se v Tivoliju le najdejo pogumneži in uživajo v senčki drevesa.

Pri čolnarni v Tivoliju so uradno postavljeni ležalniki. Meni se zdijo prijetna in sproščujoča sprememba mestnega življenja.
Dvomim, da so lahko kakšne težave v vašem parku.

Po Skandinaviji so parki namenjeni tudi za ležanje in celo za družinske piknike. Pač vse pospraviš za sabo.

Mene pri nas ležanje v parkih odbija, ker vedno pomislim na pasje drekce. Nimam pač najboljšega mnenja o tem, da prav vsi lastniki psov pobirajo kakce. Predsodek pač.

V parku Zvezda v Ljubljani je kup ljudi na travi, ko je lepo vreme.
Po mojem ne bi smel to biti problem tudi pri tebi.

Lahko dobiš edino kazen za nepravilno parkiranje (zadnice) :))). Malo hec, zagotovo ni nič spornega, razen če razmišljaš o kakšnem nudo sončenju…