Barca, ti si na pol pravnik, pa te še jaz enkrat prosim za pomoč. Namreč za delavca smo dobili sklep o sodni izvršbi na podlagi pravnomočne sodbe. A mu je treba to trgati ali se še na kakšen dokument čaka?

Pa še to: trgam mu lahko tako, da mu ostane minimalna plača. Ampak on ima za 4 ure invalidnino (mi jo izplačujemo, potem refundiramo). Kako naj naredim odtegljaj (od invalidnine tudi?).

Imate spodaj, nekje proti koncu slučajno napisan še rok, v kakem času sklep postane pravnomočen? Potem še počakate toliko časa.

Tole pa lahko izvzamete
https://zakonodaja.com/zakon/ziz/101-clen-prejemki-ki-so-izvzeti-iz-izvrsbe

kak dokument bi pa še imela?

101. člen

(Prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe)

Iz izvršbe so izvzeti:

1. prejemki iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal;

2. prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju;

3. prejemki iz naslova denarne socialne pomoči po zakonu, ki ureja socialno varstvo;

4. prejemki iz naslova starševskega dodatka,pomoči ob rojstvu otroka, otroškega dodatka, dodatka za veliko družino in dodatka za nego otroka;

5. prejemki iz naslova štipendije in pomoči učencem in študentom;

6. prejemki vojaških obveznikov v času izvrševanja vojaške dolžnosti, državljanov v času opravljanja nadomestne civilne službe oziroma usposabljanja za zaščito in reševanje ter oseb v času usposabljanja za delo v rezervni sestavi policije;

7. prejemki iz naslova redov, medalj, vojnih spomenic ter drugih odličij in priznanj;

8. nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb;

9. dodatek za pomoč in postrežbo;

10. dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo po zakonu, ki ureja socialno varstvo, in jih pridobivajo izven kriterijev redne zaposlitve;

11. denarna sredstva pomoči potrebnim, ki jih zagotavljajo humanitarne organizacije, ki delujejo v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije;

12. oskrbnine po zakonu, ki ureja rejniško dejavnost;

13. sredstva, pridobljena za odpravo posledic naravnih nesreč ali škode na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva, veterine ali fitosanitarnem področju na podlagi predpisov, ki urejajo nesreče ali škode;

14. nepovratna denarna sredstva in denarna sredstva, pridobljena na podlagi ugodnih posojil ali poslov z jamstvi, ki se štejejo kot oblike državnih pomoči po zakonu, ki ureja pomoč družbam v težavah, razen kadar so sredstva pridobljena v zvezi z opravljanjem dejavnosti, kakor je določena v 46. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 28/10 – uradno prečiščeno besedilo in 43/10), ali v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kakor je določena v 69. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 28/10 – uradno prečiščeno besedilo in 43/10);

15. denarna sredstva, prejeta iz naslova aktivne politike zaposlovanja po zakonu, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti;

16. denarna sredstva, izplačana s strani Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije po Zakonu o javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 78/06 – uradno prečiščeno besedilo).

102. člen

(Omejitve izvršbe)

Na plačo, pokojnino, nadomestilo plače, odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, prejemke iz naslova začasne brezposelnosti ter plačila za delo obsojencev v kazenskih zavodih, je mogoče seči:

1. za denarne terjatve, razen za terjatve, navedene v 2. točki tega odstavka, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jo določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči;

2. za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini dveh tretjin minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jo določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči.

Če dolžnik, ki je podjetnik ali zasebnik, ne prejema nobenega od prejemkov iz prejšnjega odstavka, mu mora pri izvršbi na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet od skupne vsote mesečnih prilivov ostati najmanj znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jo določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči.

Na prejemke vojnih in mirovnih vojaških invalidov iz naslova invalidnine, ortopedskega dodatka in invalidskega dodatka je mogoče seči z izvršbo samo za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, in sicer do polovice teh prejemkov.

Na prejemke iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju in dosmrtni renti ter na prejemke iz pogodbe o življenjskem zavarovanju je mogoče seči z izvršbo le toliko, kolikor presegajo stalno najvišjo socialno dajatev po zakonu, ki ureja socialno varstvene dajatve.

če upnik zahteva, se lahko rubi tudi povračilo stroškov malice in prevoza.

Predmet izvršbe na denarno terjatev dolžnika je lahko vsaka dolžnikova denarna terjatev, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena. Ker niti ZIZ (v 101. in 102. členu) niti Zakon o delovnih razmerjih niti kak drug zakon ne določa, da bi bili denarni prejemki dolžnika iz naslova povrnitve stroškov v zvezi z delom izvzeti iz izvršbe ali da bi bila izvršba nanje omejena, sodišče prve stopnje ni imelo zakonite podlage za zavrnitev omenjenega upnikovega predloga na podlagi 102. člena ZIZ.

http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/visja_sodisca/2012032113046589/

Torej mu od inavlidnine ne smem trgati? Samo potem spet nastane problem: namreč njegova plača za 4 ure ne dosega minimalne plače (skupaj z inavlidnino jo presega). Kaj naj pa zdaj?

Zakaj misliš, da od invalidnine ne smeš trgati?

eno je nadomestilo za invalidnost, drugo pa invalidska pokojnina. kaj prejema vaš delavec, to dvoje ni eno in isto….

Glede na to, da dobite inv. refundirano, gre verjetno za nadomestilo za invalidnost? To je po zgoraj omenjenem izvzeto, če prav razumem.

Če ima premalo, potem napišeš dopis sodišču in poveš, da ne dosega niti min plače in da ne moreš nič trgati.

Je odvisno, kdaj je bil delavec invalidsko upokojen, v enem obdobju se je pokojnina izplačevala na tak način in je bila enaka plači, šele po spremembi zakona je začel za pozneje delno upokojene izplačevati ZPIZ.