Ko smo končno starši dobili v vpogled lestvico najboljših šol v Sloveniji, da imamo približno predstavo, kam svoje otroke poslati, po končani oš, če hočemo kvaliteto, tako kot pri vseh ostalih zadevah, kam kvalitetno nakupovati, kje najti kvalitetnega obrtnika itd., sedaj bi pa to lestvico radi nekateri ukinili , kaj menite o tem?

http://www.siol.net/novice/slovenija/2014/02/sviz_lestvica_sol.aspx

da je naša učiteljska srenja preveč zaščitena, sedaj ko končno dobimo nek dokaz o delu oz. nedelu določenih šol, pa seveda 101 kritika na račun teh seznamov.
Ja seveda učitelji bi še naprej vlekli lepe plače, delali čimmanj, za neuspeh pa krivili učence, starše in sistem.
Dol s takimi paraziti in lepo naj ceste pometajo.

Sem šla pogledat najbližji dve gimnaziji (ki jih pri nas vedno primerjajo) in je tista, ki ima vsako leto v primerjavi z drugo več uspešnih na maturi in več zlatih maturantov, uvrščena kar 10 mest nižje ?!

Draga barca ,rezultati govorijo zase, vprašaj na teh dveh šolah, zakaj je tako.

Kar se tiče OŠ, do sedaj nacionalno preverjanje znanja ni bilo obvezno, torej so šli pisati test samo uspešnejši in samozavestnejši učenci, oziroma tisti, ki so jih starši nekako prisilili v to.
Počakati moramo, kakšni bodo rezultati, ko bo preverjanje obvezno za vse.Je pa nekaj, da otroci, ki prihajajo iz zahtevnejših OŠ, težje osvojijo same petice, njihovo znanje je boljše od tistih, kjer je kriterij nižji, ocene pa ne, zato lahko tudi izpadejo na dobrih srednjih šolah, kjer se potem nekateri mučijo.

Valda res ne verjamete tem rezultatom?
V bistvu je resnica takšna, da na maturo spustijo LE in izključno najboljše dijake, ki bodo maturo 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} naredili. Seveda to rezultira v 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} uspehu na maturi. Vsi, za katere učitelji sumijo, da ne bodo naredili v prvo, so avtomatsko na popravcih in delajo maturo jeseni. To je kar se tiče mature, npz pa ne poznam.
In tudi pri nas se je dobro vedelo, kdo bo šel na prvi rok in kdo na drugi. Dijaki to sami vejo med sabo, učitelji niti ne preveč tega skrivajo.

Tako dela vsaka srednja šola. S temle rezultati si nek starš res ne more pomagati. Sicer me pa res zanima metodlogija po kateri je bilo to delano. Skratka spet delajo zdraho za brezveze in popolnoma neutemeljeno.

Čisto možno je pri povprečju. Saj razlike v točkah niso nujno velike med desetimi. Verjetno je večji razpon med zelo uspešnimi in manj uspešnimi, ne drugi pa je znanje vseh v povprečju višje, tudi če majo manj zlatih maturantov.

Pozdravljeni!

Delam v visokem šolstvu, kjer učitelje ˝preverjajo˝ na vsakih 5 let. Če želiš obdržati službo, moraš na vsakih 5 let zaprositi za habilitacijo v naziv (asistenta, docenta, izr. ali red. profesorja). Zato moraš v teh 5 letih zbrati dovolj točk in izpolniti še mnoge druge pogoje. Če jih ne, letiš. Tudi študentje ocenjujejo učitelje in če dobiš negativno oceno, potem se tudi ne moreš habilitirati in izgubiš službo. Torej sistem je naravnan tako, da učitelja sili v delo, raziskave, da svoj poklic opravlja najbolje. Tisti, ki niso sposobni, odletijo.
Zanima me pa kako je v osnovnih in srednjih šolah? Kakšna so tam preverjanja učiteljev? Na kakšen način so tam učitelji ˝prisiljeni˝, da delajo dobro? Prosim za informacije iz prve roke 🙂
Me je vseeno zmotil negativen odziv SVIZA in ministrstva. Lestvica je narejena na nekem kritriju, kar je tudi povedano.

Dobro povedano, druge pa pozivam, naj malo realnorazmišljajo. Ali vsaj razmišljajo.Za primer , majda dober uspeh na npzjih, pri pouku pa ,glede na včerajšnjo izjavo ene mame, težko do,petic, na enih šolah pa pol odličnih. Pa seveda še cel kup drugi razlogov. Zame ta lestvica nima ma ne ene vrednosti. Pa je šola našega kao visoko.

zakaj misliš, da so uspešnost samo zlati maturanti?
potem bi bilo za šolo najbolje, da identificira tistih 10 v generaciji in jih max zdribla, ostalo pa ni važno…

Dobro povedano, druge pa pozivam, naj malo realnorazmišljajo. Ali vsaj razmišljajo.Za primer , majda dober uspeh na npzjih, pri pouku pa ,glede na včerajšnjo izjavo ene mame, težko do,petic, na enih šolah pa pol odličnih. Pa seveda še cel kup drugi razlogov. Zame ta lestvica nima ma ne ene vrednosti. Pa je šola našega kao visoko.[/quote]

Glede na to, da se za sprejem na SŠ upoštevajo točke od uspeha je zame tako razlikovanje nedopustno. Če bi imeli učenci ob omejitvi vpisa na SŠ sprejemni izpit, ki bi se upošteval, pa bi mi bilo vseeno za ocene, potem bi bilo res važno le koliko se naučijo.

Zanimivo bi bilo primerjati povprečne ocene na neki šoli z uspehom na NPZ. Po moje so OŠ čisto premalo nadzirane.

Kdor pozna statistiko ve, da jo je moč tudi zlorabiti. Uspeh na šoli je odvisen tudi od ‘problematičnosti’ populacije, ki jo obiskuje. Npr. na določene šole (gimnazije) se vpisujejo učenci, ki nasploh blestijo v uspehu in bo normalno tudi rezultat mature boljši, na druge šole spet se vpisujejo tisti, ki so šibkejši po uspehu in bo tudi končni rezultat temu primerno slabši. Rangiranje šol po številu doseženih točk na maturi je lahko en od parametrov, nikakor pa ne more biti edini parameter za ocenjevanje… ocenjevanje česa? Zaenkrat bi rekel, da gre za ocenjevanje učencev na določenih šolah in ne šol.

hehe sam to je pa res – šola ne more blesteti na maturi, če jo obiskujejo sami butli. Piflarji pa itak rinejo samo v eno šolo.

mah to je nek seznam za revčke “elitnih” šol, da se kao bolj pomembne počutijo. Če so višji rezultati na maturi, to samo pomeni, da jih prej pomečejo na popravce preden gredo pisat. Men že pošteno gre na jetra izraz “elitna”, ker potem dobijo kao opravičljiva sredstva za šikaniranje ostalih šol češ kako so neumni, Moja nekdanja šola je nadpovprečna, ni pa tako visoko, da bi bila na seznamu teh neki kvazi “elit” kot Kajuh (bruhh). Rezultati so res visoki, a bi morali preveriti kako so prišli do njih oz. koliko jih gre pisat pa kako so glede kriterijev. Sicer pa sploh ni nekih velikih razlik glede na povprečje mature.

sam zelo pozdravljam to lestvico…pri tem pa ne razumem RICa, kako lahko tako nasprotuje objavi….sprašujem se, zakaj vraga se potem sploh zbirajo vsi mogoči in nemogoči podatki, vodi statistika…za koga? za par butlov, ki potem ne vejo kaj s temi podatki?
prav je, da je objavljeno….lepo je povedano, na podlagi katerih kriterijev je lestvica postavljena….to so enaki kriteriji, ki veljajo za vse šole v sloveniji.

a naj raje delamo statistiko iz tega koliko odličnih ocen je pri kakem predmetu, ko pa vsi vemo, da je to zelo odvisno od učitelja, testa ali vprašanj kako so postavljena itd…..

pri npz in maturi pa vsa slovenija piše enako, torej se dejansko preveri pridobljeno znanje pri pouku, pri čemer sam način pridobivanja znanja sploh ni pomemben….lahko učitelj predava na strog ortodoksen način, je zajeban v sto mater, ali pa vse preko zabave….rezultate pokaže matura in npz.

kot vsi statistični podatki je pa tudi te lahko razlagati na več načinov….npz niso pisali vsi učenci, ali se uspešnost na maturi ocenjuje samo junijski rok ali vse tri roke za maturo, kje je tu poklicna matura itd….to pa je potrebno navesti pod opombe…

v grobem, pa je ta lestvica pokazatelj koliko je katera šola dobra…..(čeprav bi recimo lahko kakšen učielj celo leto ali obdobje drgnil samo varianto, ki lahko pride na maturi (tisti, ki je pisal maturo dobro ve, da je zelo pomembno, da si prej že rešil kakšno staro polo, da si dobil vpogled v sistem nalog, kako so setavljane itd…to sicer ni najbolj pomembno, ker je treba tudi nekaj znati, vendar kakšno točko pa vseeno prinese)

vir: http://almamater.si/index.php?option=com_content&view=article&id=715

Pri osnovnih šolah se “problematičnost populacije, ki se vpisuje” bolj težko upošteva, glede na to, da otroke ponavadi vpišemo na šolo, ki je našem šolskem okolišu.

Pa saj smo tudi do sedaj vedeli, katera gimnazija v Ljubljani je najboljša, katere OŠ so dobre. To se je skozi vedelo, tudi brez lestvic.

Še dobro, da je v Sloveniji samo Ljubljana.

po mojem je problem samo zelo čudna metodologija, ki so jo vzeli…

Faktorja, ki sta upoštevana, sta delež uspešnih na maturi (v odstotkih) in splošni – povprečni – pozitivni uspeh na maturi v zadnjem letu (najvišji doseženi splošni pozitivni uspeh na maturi je pomnožen z ustreznim faktorjem na vrednost 100, uspeh vseh ostalih šol pa pomnožen z istim faktorjem). Dosežek dijakov na zadnji maturi predstavlja 50 odstotkov končne ocene, dosežek na maturi v letu prej predstavlja 25{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} in dosežek iz leta pred tem predstavlja 25{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} končne ocene. Število točk posamezne šole se izračuna tako, da se delež uspešnih na maturi (v odstotkih) zadnje mature pomnoži z 0.25, splošni pozitivni uspeh na maturi v zadnjem letu se pomnoži z 0.25, delež uspešnih na maturi (v odstotkih) mature in splošni pozitivni uspeh z leta pred tem se pomnožita z 0.125, delež uspešnih na maturi (v odstotkih) mature in splošni pozitivni uspeh z leta pred tem se pomnožita z 0.125. Če so na voljo le podatki za nekatere od predmetov, se uporabijo le ti podatki.

tale zadnji pogoj mi je čuden… kako so posamične predmete upoštevali pri celotni oceni

Sam pedagoško delo se ti tukaj ne šteje pol milimetra. Ne preverjajo te kot učitelja (niti ne kot praktika), preverjajo te kot in izključno kot znanstvenika, to ti je menda jasno? Študentje sicer napišejo nekakšno mnenje, ampak v resnici je tako, da lahko učiš kot bog, če nimaš tistih treh, ali koliko jih je zdaj, “mednarodno odmevnih” objav, ne bo nič z izvolitvijo v naziv. Nič od tega te ne sili, da kot učitelj delaš dobro, kvečjemu ovira te. Pravzaprav si sploh ne predstavljam, kaj točno moraš pedagoško zamočit, da zaradi tega ne bi dobil naziva, če imaš dovolj objav, citatov in drugega smetja.

In če bodo tak način ocenjevanja prenesli še na nižje stopnje, potem se nas bog usmili, ker bodo učitelji samo še pisali članke in se medsebojno citirali, no pa saj sam/-a veš, kako je s tem.

@čudna metodologija ma pust saj vidiš, da samo iščejo razloge za neko povzdigovanje določenih šol.
Čeprav moja se uvršča na 34. mesto od 80. kar pa spet ni slabo :). Ampak je treba take liste jemat z rezervo, to nič ne pove o nadaljni uspešnosti dijakov, samo to, kako so za maturo natrenirani oz. napiflani. Ta lista ni ne nek plus ne minus, so pa že tečni s tem poimovanjem kao “elit”.

Samo res! OŠ in SŠ učitelje se ne ocenjuje na tak način, pa bi bilo v redu. Ker učenci znajo zelo objektivno ocenit- tisti, ki dobro delajo so priljubljeni, ne glede na to, ali so zahtevni ali ne! Vsako leto bi morali vsi učenci podati oceno vseh učiteljev s pomočjo vprašalnika.

Samo res! OŠ in SŠ učitelje se ne ocenjuje na tak način, pa bi bilo v redu. Ker učenci znajo zelo objektivno ocenit- tisti, ki dobro delajo so priljubljeni, ne glede na to, ali so zahtevni ali ne! Vsako leto bi morali vsi učenci podati oceno vseh učiteljev s pomočjo vprašalnika.[/quote]

bi se strinjala z anketami, če bi jih kdo upošteval
tako pa poberejo ankete, naredijo par tabelic, če ima res kdo slabo oceno, mu mogoče mogoče kaj rečejo in naslednje leto dobi isti profesor novo garnituro študentov s katerimi enako dela naprej…

Samo res! OŠ in SŠ učitelje se ne ocenjuje na tak način, pa bi bilo v redu. Ker učenci znajo zelo objektivno ocenit- tisti, ki dobro delajo so priljubljeni, ne glede na to, ali so zahtevni ali ne! Vsako leto bi morali vsi učenci podati oceno vseh učiteljev s pomočjo vprašalnika.[/quote]

In pometati slabe učitelje? In kje v Sloveniji bi dobili toliko samo dobrih učiteljev, da bi po vseh šolah učili samo odlični učitelji. Pravite, da je veliko brezposelnih – ampak tudi med brezposelnimi je spet samo določen delež odličnih, večina povprečnih in določen del slabih učiteljev.

Po drugi strani pa tudi rezultati vprašalnika niso tisto edino pravo. Zagotovo bi dobro oceno dobili tudi tisti učitelji, ki hitro dajo lepo oceno brez prevelikega truda, ki ne težijo preveč zaradi nalog, vzgoje, obnašanja otrok…. Pa je to prav? Verjemite, da je takih učiteljev, ki veliko zahtevajo, imajo stvari na različnih področjih poštimane in so tudi visoko priljubljeni med učenci malo, pa čeprav si želimo, da bi taki bili vsi.
Po drugi strani se pa tudi pogled na učitelja z leti spremeni. Sedaj pod stare dni sama najbolj cenim učitelje, ki so nas veliko naučili, pa čeprav so bili strogi, da smo se bali početi karkoli drugega pri pouku kot poslušati in delati. Nekoč pa smo se seveda veselili ur, pri katerih se ni bilo treba preveč naprezati, ampak danes vem, da so nas tisti učitelji naučili premalo. Torej današnja ocena učiteljev bi se povsem razlikovala od tedanje ocene. In tudi vi drugače gledate na določenega učitelja kot vaši otroci.

Po mojih izkušnjah imajo otroci čisto drugačne kriterije, kdo je za njih dober učitelj.